Kaj je anadiploza?

Anadiploza je literarna naprava, ki v grščini dobesedno pomeni “podvojitev nazaj”. Ta naprava je opredeljena kot zadnja beseda v stavku, ki se ponovi kot prva beseda v naslednjem stavku. Mnogi avtorji in pesniki uporabljajo anadiplozo za poudarek, da bi občinstvu pomagali razumeti pomembnost tega, kar je bilo povedanega. Ponavljanje je morda tudi pomagalo učencem v starih časih, da si zapomnijo pesmi ali pesmi, ki so si jih morali zapomniti za pouk. Tisti, ki govorijo, lahko uporabljajo anadiplozo za ustvarjanje naraščajočega ali padajočega poudarka.

Uporaba anadiploze je pogosto prihranjena, če mora govornik ali avtor pritegniti pozornost občinstva. Večina primerov anadiploze vodi v nekakšen vrhunec, pri čemer se vsaka ponovljena fraza potiska navzgor od zadnje. Na primer, stavek »Lahko bi pobegnil. Pobegni, morda danes. Mogoče bom danes. pobegnil bom.” Konec vsakega stavka v tem verzu se ponovi kot začetek naslednjega stavka. Vsak stavek napreduje tudi do namenov govorca.

Zgornji primer se glasi kot potovanje. Govornik se v prvem stavku zdi skoraj domiseln. O pobegu razmišlja le v prazno. Z drugim stavkom ta načrt postaja vse bolj konkreten. Tretji in četrti stavek utrdita to odločitev, saj je ta oseba odločena, da se poda na nekakšno pot. Ko bralec bere na glas, začuti potrebo po hitrem napredovanju stavkov. To je ena izmed bolj poetičnih značilnosti anadiploze – pogosto potiska akcijo naprej in preskoči samega sebe, da bi prišla tja.

Nekatere primere anadiploze lahko primerjamo z gradniki namesto z naraščajočim delovanjem. Na primer, v Svetem pismu Janez 1:1 pravi: »Na začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta primer ponavlja en stavek na začetku vsakega stavka namesto ponavljanja različnih stavkov. Ta primer gradi definicijo Worda, namesto da bi spodbujal dejanja naprej. Na koncu stavka bralec razume, da sta Beseda in Bog isto in da sta oba izjemno pomembna.

Pesniki in avtorji lahko uporabljajo tudi anadiplozo za ustvarjanje padajočega delovanja. Na primer, v filmu Vojna zvezd: Imperij vrača udarec lik Yode pravi: »Strah vodi v jezo. Jeza vodi v sovraštvo. Sovraštvo vodi v trpljenje.” V tem primeru vsaka ponovitev pade navzdol, kar vodi do nečesa temnejšega od prejšnjega.