Amputacija penisa je popolna ali delna odstranitev penisa iz telesa. Lahko je posledica poškodbe, bolezni ali napada, če pa je odrezani del ohranjen, je možna ponovna pritrditev s skoraj popolnim okrevanjem funkcije. V nekaterih primerih se amputacija penisa izvede s kirurškim posegom iz nujnih zdravstvenih razlogov ali kot del procesa trans-spolnosti. Na splošno je to v sodobnem času redek pojav.
V prejšnjih časih so zmagovalni vojaki včasih amputirali penise svojih premaganih nasprotnikov, kar je služilo namenu odvzema trofej in štetja ubojev ter dokazovanja zmagovalčeve superiornosti. Čeprav se o praksi občasno poroča tudi med sodobnimi vojnami, ni postala standardna praksa.
Kirurška amputacija penisa – penektomija – se lahko včasih zahteva za reševanje določenih stanj, vedno kot zadnja možnost. Nekatere oblike raka lahko na primer vodijo do penektomije, v redkih primerih pa lahko nepravilno opravljeno obrezovanje na koncu povzroči penektomijo. Po drugi strani operacija spremembe spola na splošno ne zahteva popolne amputacije penisa, temveč ponovno preoblikovanje penisa v sestavne dele vagine. Kadar to ni mogoče, se lahko zahteva postopek, imenovan kolovaginoplastika, ki zahteva popolno odstranitev penisa.
Poškodba penisa je najpogostejši razlog za kirurško amputacijo penisa. Zlom penisa ali druga poškodba med spolnim odnosom se zdi najpogostejša oblika poškodbe penisa, sledijo pa strelne in vbodne rane, ki se najpogosteje pojavijo med bojem. Nesreče med samozadovoljevanjem predstavljajo tudi veliko število poškodb penisa. Konsenz je, da se o poškodbah penisa, povezanih s spolno aktivnostjo, poroča premalo zaradi možne zadrege, zlasti v primerih samozadovoljevanja.
Amputacija penisa, popolna ali delna, je lahko potrebna tudi v skrajnih primerih priapizma, bolečega stanja, pri katerem erekcija ne popusti. Medicinska literatura dokumentira primere priapizma pri moških, ki jemljejo določena zdravila skupaj z zdravili za erektilno disfunkcijo. V večini primerov je takšne erekcije mogoče obrniti z manj ekstremnimi ukrepi, v ekstremnih situacijah pa je lahko indicirana popolna ali delna penektomija.
Čeprav je še vedno precej redka, je najpogostejša oblika amputacije penisa travmatična. Običajno zločin iz strasti, ki ga zagrešita zakonca ali ljubimca kot maščevanje za nezvestobo, se pogosteje pojavlja v nerazvitih državah kot na industrializiranem Zahodu. Od časa do časa bo primer postal znan zaradi kakšnega novega elementa osnovnih okoliščin. Proti koncu 20. stoletja je na primer Američanka po imenu Lorena Bobbit po tem, kar je opisala kot incident posilstva v zakonu, z rezbarskim nožem odstranila možev penis in nato orgle vrgla na polje. Senzacionalističen element te situacije je bil, da so odrezani penis pridobili in ponovno pritrdili, njen mož pa je pozneje poročal, da je organ povrnil svojo polno funkcionalnost. Penis je mogoče uspešno ponovno pritrditi v 16 urah ali nekoliko dlje, če je zapakiran v led.