Alteplase je zdravilo, ki se uporablja za razbijanje krvnih strdkov v nujnih primerih. Običajno se daje z intravensko (IV) kapljanjem v roko ali skozi kateter, ki vodi do večje krvne žile v prsnem košu ali vratu. Bolnikom, ki doživijo akutni srčni infarkt, možgansko kap ali pljučno embolijo, pogosto dajejo injekcije alteplaze, da takoj odstranijo strdke in preprečijo poslabšanje simptomov. Zdravilo se uporablja tudi med zdravljenjem s kemoterapijo za zaustavitev ali preprečevanje strjevanja krvi v osrednjih venskih pristaniščih. Tveganje neželenih učinkov, neželenih interakcij z zdravili in resnih zapletov je pri uporabi alteplaze majhno.
Zdravniki razvrščajo alteplazo kot aktivator tkivnega plazminogena. V krvnem obtoku zdravilo sodeluje s snovjo, imenovano plazminogen, da jo pretvori v plazminske encime. Plazmin je bistven za razgradnjo beljakovin, ki so odgovorne za strjevanje krvi. Alteplaza hitro raztopi trdovratne strdke v venah in arterijah ter omogoči lažji pretok krvi skozi zožene krvne žile.
Zdravilo se daje takoj, ko bolnik trpi za stanjem, povezanim s strdkom. Uporablja se za čiščenje krvnih strdkov v možganih, ki povzročajo možgansko kap, blokade v pljučih, ki vodijo do embolije, in ovir v ali blizu srca, ki povzročajo infarkt. Zdravilo se lahko uporablja tudi v okoliščinah, ki ne ogrožajo življenja. Nekateri bolniki s kemoterapijo imajo v prsnem košu vsadila vrata za dostavo zdravil neposredno v osrednje krvne žile. Alteplazo lahko injicirate v odprtino, če se zamaši s krvjo in ovira dostavo zdravil.
Alteplaza se običajno daje kot počasna intravenska kap v času ene do treh ur. Počasen porod je pomemben za zagotovitev, da se strdki ne vrnejo, medtem ko se izvajajo drugi ukrepi zdravljenja, ki rešujejo življenja. Natančna količina in hitrost dostave se razlikujeta glede na bolnikovo težo, starost in specifično stanje. Bolniki redko prejmejo več kot 100-miligramski odmerek, da preprečijo, da bi kri postala preredka.
Neželeni učinki so pri alteplazi redki in večina zapletov, ki jih ljudje doživljajo, je povezana z njihovim osnovnim zdravstvenim stanjem ali drugimi zdravili, ki se uporabljajo pri nujnem zdravljenju. Posameznik lahko takoj po prejemu injekcije občuti slabost, omotico ali omotico. Krvavitev je zaskrbljujoča pri majhnem številu bolnikov in kri se lahko začne izlivati iz nosu, dlesni, mesta injiciranja ali kožnih ran. Alergijska reakcija na zdravilo lahko povzroči hiter srčni utrip, stiskanje v prsih, otekanje grla in jezika ter kožne reakcije. Zdravniki med dajanjem zdravila skrbno spremljajo bolnike, da preverijo znake neželenih učinkov in jih ustrezno zdravijo.