Planinstvo je šport, ki združuje plezanje in pohodništvo v gore. Izveden na običajnem terenu, kamnitih območjih in ledenih ali snežnih pobočjih združuje vrsto tehnik in zahteva zelo tehničen pristop. Kljub podobi, ki jo imajo mnogi ljudje o visoko usposobljenih, sodobnih, metodičnih plezalcih, je resnica, da se ljudje s tem športom ukvarjajo že stoletja. Slavni ledenik Ötzi, čigar ostanki segajo v preteklost 5,300 let, so našli visoko v Alpah leta 1991. Medtem ko je veliko ljudi plezalo na gore pred njim, je bil Petrarka, italijanski pesnik iz 14. pot na vrh Alp. Kasneje je o tem obširno pisal in pogosto velja za očeta alpinizma.
Ta šport ima veliko nevarnosti, ki jih pogosto delimo v tri glavne skupine: vreme, padci in snežni plazovi. Vreme je ena glavnih nevarnosti alpinizma, snežni meteži pa lahko povzročijo slabo vidljivost, zaradi česar se plezalci izgubijo ali padejo v praznino. Tudi poleti je vreme lahko smrtonosno, saj bo strela verjetno udarila na najvišje točke, vključno z vrhovi gora in robovi skal. Poleg snega so lahko plazovi sestavljeni iz padajočega kamenja, ledu in celo opreme. Padajoče kamenje je veliko pogostejša nevarnost kot snežni plazovi; tudi veliko težje jih je predvideti, kar izpostavlja plezalce večjemu tveganju. Tudi plezalci tvegajo zdrs na ledu in padci v razpoke. Okvara opreme predstavlja le majhen odstotek nesreč.
Plezalci pri alpinizmu uporabljajo različno opremo, vključno z vsem, od krplj in smuči do vrvi in pasov. Potrebujejo tudi nekakšno zavetje, saj šport pogosto zahteva, da preživijo noči in dneve v gorah. Poleti je morda dovolj spalna vreča, v vetrovnih zimskih razmerah pa so najboljša izbira šotori. Nekateri plezalci se odločijo za kopanje snežnih jam visoko v gorah.
Med znane alpiniste sta Joe Simpson, ki je napisal knjigo Touching the Void, in Appa Sherpa, ki je s 16-kratnim vzponom na Mount Everest postavil svetovni rekord. Sir Edmund Hillary in Tenzing Norgay imata tudi rekorde, ki sta leta 1953 prva dosegla vrh Everesta.