Akutni diseminirani encefalitis, imenovan tudi akutni diseminirani encefalomielitis (ADEM), je avtoimunsko vnetno stanje, ki vključuje belo snov možganov in hrbtenjače. To pomeni, da lastne imunske celice telesa napadajo in uničijo mielinsko ovojnico živcev, kar ima za posledico nevrološke simptome, podobne tistim pri multipli sklerozi. V nasprotju z drugimi vrstami encefalitisa, kot je multifazni ali ponavljajoči se diseminirani encefalomielitis, ki ima več demielinizacijskih epizod, se demielinizacija pri ADEM pojavi le enkrat. Akutni diseminirani encefalitis ima lahko virusne, parazitske ali bakterijske vzroke, lahko pa se pojavi tudi spontano. Zdravljenje stanja na splošno vključuje uporabo protivnetnih zdravil in zagotavljanje lajšanja simptomov.
Različni vzroki akutnega diseminiranega encefalitisa vključujejo različne okužbe ali imunizacije. Nekateri najpogosteje domnevni virusni vzroki so virus Epstein-Barr, virus herpes simpleksa in citomegalovirus. Drugi virusi, ki so vpleteni, vključujejo gripo, enterovirus, noric, mumps, rdečke, hepatitis A in coxsackievirus. Bakterijske okužbe vključujejo beta-hemolitični streptokoki, Leptospira, Mycoplasma pneumoniae in Borrelia burgdorferi. Dokazano je, da cepivo proti steklini Semple povzroča ADEM, vendar lahko cepljenje proti hepatitisu B, otroški paralizi, oslovskemu kašlju, davici, pnevmokoku, ošpicam, noricam, mumpsu, rdečkam, gripi in japonskemu encefalitisu povzroči tudi ADEM.
Simptomi akutnega diseminiranega encefalitisa se običajno pojavijo v enem do treh tednih po začetnih virusnih gastrointestinalnih ali respiratornih simptomih. Najbolj izraziti simptomi ADEM vključujejo zvišano telesno temperaturo, glavobol in nevrološke nepravilnosti, kot so razdražljivost, zaspanost, epileptični napadi, šibkost ali pareza in včasih koma. Drugi simptomi vključujejo paralizo lobanjskih živcev, halucinacije, jezikovne motnje, slepoto, bruhanje in psihiatrične nepravilnosti. Ti simptomi se pojavijo nenadoma, lahko pa se razvijejo tudi v nekaj dneh. Povprečni čas od začetka do največje resnosti simptomov je približno pet dni.
Zdravljenje vključuje agresivno uporabo protivnetnih učinkovin, kot so kortikosteroidi, za zmanjšanje vnetja centralnega živčnega sistema in za izboljšanje simptomov. Zdravniki bi običajno dajali visoke odmerke metilprednizolona ali deksametazona intravensko, nato pa peroralni prednizolon v naslednjih treh do šestih tednih. Kadar ta zdravila niso učinkovita ali ko jih bolnik ne more jemati, se kot alternativa daje visoki odmerki intravenskega imunoglobulina (IVIG). Druga alternativna zdravljenja vključujejo plazmaferezo, ciklofosfamid in mitoksantron.
Primeri ADEM običajno okrevajo v enem do šestih mesecih po začetku, prizadeti otroci pa ponavadi spontano okrevajo. Slabši rezultati so opaženi pri bolnikih z ADEM, ki se ne odzivajo na kortikosteroide, imajo hude nevrološke nepravilnosti ali imajo nenaden pojav simptomov. Približno 5 % prizadetih bolnikov umre zaradi tega stanja. Med preživelimi se lahko pojavijo zapleti akutnega diseminiranega encefalitisa. Zapleti so običajno motnje motorične funkcije, ki vključujejo blago okornost, hemiparezo ali šibkost ene strani telesa ter ataksijo ali nenadzorovano gibanje telesa.