Akustični val je nihanje tlaka, ki potuje skozi trdno, tekočino ali plin v valovnem vzorcu. Zvok prenaša z vibrirajočimi organi v ušesu, ki proizvajajo občutek sluha. Imenujemo jih tudi zvočni valovi, opredeljeni so s tremi značilnostmi: valovno dolžino, frekvenco in amplitudo.
Valovna dolžina je razdalja od vrha enega vala do drugega. Frekvenca je število valov, ki vsako sekundo prečkajo točko. Zvočni valovi z višjimi frekvencami imajo višjo višino kot tisti z nižjimi frekvencami. Amplituda je merilo energije v valu in vpliva na njegovo prostornino. Večja kot je amplituda akustičnega vala, glasnejši je zvok.
Ti valovi omogočajo slišati ljudem in drugim živalim. Človekovo uho zaznava vibracije akustičnega valovanja in jih interpretira kot zvok. Zunanje uho, vidni del, je oblikovano kot lijak, ki zbira zvočne valove in jih pošilja v sluhovod, kjer zadenejo ušesni boben, ki je tesno napet kos kože, ki vibrira v času z valom. Ušesni boben sproži verižno reakcijo in pošlje vibracije skozi tri majhne kosti v srednjem ušesu, ki ojačajo zvok. Te kosti imenujemo kladivo, nakovalo in stremen.
Od tu se vibracije spremenijo v električne impulze, ki jih možgani lahko interpretirajo. Kost stremena pritisne na polž, napolnjen s tekočino, ali slušni organ, pravočasno na val. Tekočina v polžu se premika zaradi pritiska stremenske kosti in nato premika membrano, obloženo z lasnimi celicami, zakopano v tekočini.
Lasne celice se premikajo v skladu z vzorcem akustičnega vala in pošiljajo signale živčnim celicam, ki prenašajo svojo interpretacijo valovanja v možgane. Možgani razlagajo signale kot zvok in posledično ljudje slišijo. Človeški možgani imajo radi vzorce in zanimivo je, da navadne vzorce zvočnih valov razlagajo kot prijetne, nepravilne valovne vzorce pa kot nič drugega kot hrup.