Akulturacija je v širšem smislu proces dveh kultur, ki prideta v stik med seboj in vplivata na jezik, vedenje in prepričanja drug drugega. Na ta proces se pogosto gleda kot na obliko kulturne asimilacije, pri kateri se ena kultura prevzame v drugo kulturo, dokler ena skupina nima preostale kulturne identitete ali je sploh ni. Čeprav je to nekoliko negativističen pogled na proces, se veliko kulturnih raziskav osredotoča na ta potencialno uničujoč vidik procesa. Medtem ko splošna definicija izraza pomeni, da lahko obe kulturi vplivata druga na drugo enako, je pogosteje prizadeta manjšinska kultura kot kultura večine ali kultura z večjo močjo.
Medtem ko se proces akulturacije preučuje na številnih področjih, kot so antropologija, zgodovina in kulturna etnografija, je jezikoslovje področje, ki se še posebej zanima, kako akulturacija vpliva na jezik. Medtem ko je mogoče jezike včasih nepreklicno spremeniti ali odstraniti s kulturnim stikom in jezikovno zamenjavo, bosta včasih oba jezika ostala in od stika prevzela le nove besede in manjše spremembe. To je pogosto opaziti na območjih velikega števila priseljencev, kot so Združene države (ZDA), kjer je prevladujoči angleški jezik prevzel številne pogovorne besede in besede iz drugih jezikov, kot so italijanščina, nemščina, jidiš in španščina.
Akulturacijski model ponazarja, kako se lahko proces jezikovne migracije zgodi med pripadniki ene kulture, potopljenimi v drugo kulturo. To se pogosto zgodi, ko se nekdo nauči drugega jezika (SLA) in se nauči novega jezika, ki ga uporablja nova kultura, vendar običajno ni jezik, ki se uporablja v njegovem domu. Akulturacijski model prikazuje, kako se proces asimilacije odvija od pripadnosti posebni »domači« kulturi, preko združevanja kultur in občutka, da je človek del obeh kultur, in na koncu do osebe, ki se bolj identificira s sekundarno kulturo kot s svojo oz. njeno “domačo” kulturo.
Jezikoslovci izdelajo akulturacijske lestvice, ki kažejo, kako daleč je jezik odstopal pri uporabi med nekaterimi populacijami glede na vzorce izvirne jezikovne oblike. Na primer, jezik kitajskih priseljencev v Združenih državah bi lahko primerjali s tem, kako jezik obstaja na Kitajskem. Takšne lestvice prikazujejo evolucijo jezika kot spremenljivega komunikacijskega dejanja, ki se prilagaja govorčevemu okolju, in ne le statične izrazne metode.
V drugih situacijah lahko pride do jezikovnega premika v obe smeri in ustvari se lahko tretji jezik, ki je mešanica obeh izvirnih jezikov. Jezikoslovci opozarjajo na jezike, kot je Pidgin English, ki je oblika angleščine, pomešana z drugim jezikom, ki se je razvil v regijah, kot sta Papua Nova Gvineja in Zahodna Afrika. Pidgin angleščina je nastala zaradi potrebe ljudi iz dveh različnih kultur po komunikaciji iz komercialnih in trgovinskih razlogov, ki pa so sicer imeli malo pomembnih stikov. Kot taki niso vplivali toliko na jezike drug drugega, ampak so se mešali, da bi ustvarili poenostavljen jezik, ki je omogočal potrebno komunikacijo.