Ustvarjanje sklada je način za posameznika, da zaščiti premoženje pred prevelikimi davki in pred dajanjem v roke sodnega sistema. Po pridobitvi sklada se lahko imetnik tega pravnega dokumenta odloči, kako se bo premoženje in drugo premoženje razdelilo v imetnikovem življenju ali ob smrti tega posameznika. Sredstva se dajo pri skrbniku, ki nadzoruje upravljanje premoženja ali drugega premoženja. V aktivnem skladu ima skrbnik dodatno odgovornost za usmerjanje drugih virov dohodka ali prihodkov na upravičence.
Aktivni sklad je tisti, v katerem ima skrbnik ali upravitelj tega pravnega dokumenta dodatne odgovornosti, razen nadzora nad prenosom sredstev na upravičenca. Vse druge prihodke, ki bi lahko zapadli imetniku zaupanja, kot so dohodek od najemnin, dobiček od prodaje premoženja ali drugega premoženja, poleg plačil, ki jih imetniku zaupanja zapadejo dolžniki, mora skrbnik pridobiti in razdeliti tudi upravičencu. Ta stalna vpletenost v prenos denarja in sredstev je tisto, zaradi česar je sporazum dejavno zaupanje. Skrbnik še naprej razporeja dodatne tokove prihodkov v skladu s preferencami, navedenimi v skrbniškem dokumentu.
Imetnik aktivnega sklada lahko po potrebi ustvari pravni dokument prek interneta. Pravni strokovnjaki pa svetujejo, da je treba za postopek najeti odvetnike za načrtovanje nepremičnin in zaupanje. Jezik, ki se uporablja v aktivnem skrbništvu, lahko utrdi pravilno izvedbo pogodbe in razdelitev nepremičnin in drugih sredstev nameravanim strankam. Priporočljivo je tudi, da se za aktivno zaupanje prejme notarska overitev v primeru, da je treba pravni dokument registrirati v regiji.
Kondentatorji ali imetniki aktivnih skladov lahko te pravne pogodbe sklenejo kot nepreklicne ali preklicne. V primeru nepreklicnega sklada koncedent predajo pravice do morebitnih sprememb pogodbe upravičencem. Če je pogodba sklenjena kot preklicni sklad, koncedent ohrani pravno pooblastilo za spremembo aktivnih skladov.
Odgovornosti skrbnika v pasivnem skladu se razlikujejo od odgovornosti v aktivnem skladu. V prvi vrsti mora pasivni skrbniški nadzornik zagotoviti, da so sredstva dejansko usmerjena upravičencem, kot je predvideno. Za razliko od stalnih nalog, dodeljenih aktivnemu skrbniku, pasivni skrbnik ne zahteva, da nadzornik zbira dohodek iz tokov prihodkov v imenu koncedenta.