Akromioplastika je kirurški poseg, ki se izvaja na pacientu, ki doživlja bolečino in šibkost v rami, ki jo povzroča stanje, znano kot impingement sindrom. Tetive prehajajo pod akromionsko kost na vrhu lopatice in če so te kite poškodovane ali vnete, se lahko drgnejo po spodnji strani akromiona. Akromioplastika se izvaja za glajenje ali odstranitev grobih kosov akromiona, da se ustvari več prostora za premikanje kit.
Športniki, ki se udeležujejo športnih aktivnosti, ki vključujejo gibanje roke in rame nad glavo, lahko razvijejo impingement sindrom. Vnetje kit v rami, zlasti rotatorne manšete, je lahko tudi posledica prekomerne obremenitve ali ponavljajočih se dejavnosti, kot je slikanje ali dviganje. Če pacient doživlja trdovratno bolečino, ki je ni mogoče lajšati s protivnetnimi sredstvi, počitkom ali ledom, bo kirurg morda želel izvesti akromioplastiko.
Kirurg lahko najprej naroči vrsto rentgenskih žarkov za ogled ramenskih kosti. Lahko se naročijo tudi drugi testi, kot je slikanje z magnetno resonanco (MRI), da se prikaže kakršna koli tekočina v rami. Če kirurg meni, da bo akromioplastika koristila bolniku, se lahko poseg izvede kot odprta operacija ali kot artroskopska operacija.
Odprta akromioplastika se izvaja tako, da naredimo rez na sprednji strani rame, da dobimo popoln pogled na kite in mišice. Kirurg lahko odstrani sprednji del akromionske kosti in obrije morebitne grebene na spodnji strani kosti, da dobi gladko površino. Obseg gibanja lahko nato ocenite, ko je rez odprt. Ta odprta operacija lahko zahteva daljši čas okrevanja, vendar daje kirurgu več dostopa do predela ramen.
Akromioplastika se lahko izvede tudi kot artroskopski poseg, pri katerem se naredi nekaj majhnih zarez v predelu ramen. Za ogled akromiona in ramenskega sklepa se vstavi artroskop, ki vsebuje kamero in vir svetlobe. Kirurški instrumenti se vstavijo tudi za strganje ali odstranitev dela akromiona. Ta artroskopski poseg je manj invaziven in čas okrevanja je krajši.
Pacient naj pričakuje, da bo po posegu akromioplastike v bolnišnici preživel od nekaj ur do celo noči. Lahko se pojavi bolečina in oteklina, ki ju je mogoče zdraviti z ledom in zdravili proti bolečinam. Kirurg lahko predpiše tudi fizioterapevtske vaje, ki se začnejo dan ali dva po operaciji. Na splošno je pomembno, da bolnik upošteva priporočila kirurga in fizioterapevta, da povrne ramo celoten obseg gibanja.