Akademska inflacija se nanaša na naraščajočo zahtevo po višjih diplomah za določena delovna mesta, tudi če višja diploma ni potrebna za opravljanje teh delovnih mest. Na primer, številna delovna mesta, za katera bi v preteklosti tradicionalno zahtevala le izredno diplomo, zdaj zahtevajo diplomo ali celo magisterij. Ta pojav zmanjšuje zmožnost tistih, ki šele vstopajo v delovno silo, da se učijo z delovnimi izkušnjami, namesto tega jih spodbuja, da ostanejo v šoli, da bi pridobili spričevala in diplome za daljše časovno obdobje.
Visoka diploma ne pomeni več, da je zaposleni usposobljen. Trg dela je priča vse večjemu številu diplomantov, katerih akademska izobrazba v prejšnjih letih ne bi bila dovolj močna, da bi si pridobili visokošolsko diplomo. Tako je ta trend posledica akademske inflacije in posledično delodajalci zdaj zahtevajo še višje diplome za preverjanje premalo kvalificiranih prosilcev za delo.
Eden od odgovorov na akademsko inflacijo je vse večji obseg težav pri učnem načrtu na fakulteti. Zdaj, ko mnogi delodajalci zahtevajo diplomo, se odpirajo novejše šole z lažjimi programi in manj strogimi sprejemi. Celo sedanje šole znižujejo težave svojih akademskih programov in zahteve za sprejem. To ne samo poveča število posameznikov, ki lahko pridobijo diplomo, ampak tudi zmanjša vrednost te stopnje za druge posameznike.
Vse bolj prevladuje tudi stopenjska inflacija, ki prispeva k dvigu akademske inflacije. Študentom postaja vse lažje pridobiti dobre ocene, več diplomantov pa v svojih življenjepisih poroča o višjih povprečjih ocen (GPA). Zaradi tega delodajalci težje razlikujejo med kandidati in se posledično bolj zanašajo na spričevala in višje stopnje pri presoji potenciala prosilca.
Z akademsko inflacijo je povezanih tudi več gospodarskih učinkov, kot je dvig stroškov visokošolskega izobraževanja. Stroški šolnine za visokošolske in poklicne šole rastejo veliko hitreje kot stopnja inflacije. To povečanje stroškov lahko nekatere študente odvrne od pridobivanja višjih stopenj, kar preprečuje učinke akademske inflacije. V času gospodarske recesije pa potreba po zaposlitvi pogosto presega potrebo po izogibanju študentskim posojilom. Študentje so zdaj v težki stiski, saj so stroški izobraževanja visoki, zaradi česar so potrebna višja posojila, medtem ko je število razpoložljivih delovnih mest nizko, zato so potrebne višje diplome.
SmartAsset.