Air popper je naprava, ki uporablja vroč zrak za pokanje pokovk. Zgodovinsko gledano je bila koruza izpostavljena odprtemu ognju ali z uporabo segretega rastlinskega olja v loncu. Nobena metoda se ni izkazala za posebno zanesljivo ali zdravo. Air poppers kokicam ne dodajajo dodatne maščobe in enakomerno segrevajo vsako jedro, da zmanjšajo količino odpadkov.
Jedrca pokovke pokajo, ker zunanji vir toplote pretvarja vodo v paro. Ko tlak pare postane prevelik, zunanji trup eksplodira in rezultat je puhast okus. Za jedrca pokovke ni pomembno, kako pride toplota, če ostane dovolj vroča, da ustvari paro.
Popper z vročim zrakom deluje tako, da v osrednji komori vrti surova pokovka. Ko jedrca dosežejo zunanje lopatice, se dovaja vroč zrak, ki ga ustvarja električni element. V nekaj minutah se majhna količina vode, ujeta v vsakem jedru, pretvori v paro. Ko se vlaknasta lupina ne more več upreti pritisku, celotno jedro eksplodira in škrobna vlakna v notranjosti se združijo z zrakom in tvorijo končni izdelek. Ker je pokovka zdaj veliko lažja, jo krožeči zračni tok izpihne iz komore.
Ko jedro poskoči, končana pokovka potuje skozi plastični žleb, dokler ne pristane v čakalni skledi. Tipičen zračni popper lahko vsebuje tudi poseben predel za taljenje masla ali dodajanje začimb. Večina modelov vključuje tudi sredstvo za merjenje dodatnih serij pokovke. Ker olje ni potrebno, lahko ta naprava brez ustavljanja ustvari več serij pokovke zapored.
Nekateri pravijo, da zračni popper proizvede bolj zdravo serijo pokovke, ker v proces ne doda olja. Drugi menijo, da je količina olja, uporabljenega v drugih izdelovalcih pokovk, zanemarljiva, dodatna vlaga in začimbe pa izboljšajo okus končnega izdelka. Zagovorniki metode air popperja predlagajo uporabo gurmanske pokovke z višjo vsebnostjo vlage, da se izognemo suhosti. Poper z vročim zrakom na splošno proizvede manj nepoluščenih jedrc v primerjavi z poperjem na oljni osnovi, posamezna jedrca pa so pogosto bolj puhasta.