AIDC pomeni samodejno prepoznavanje in zajem podatkov. Gre za eno najbolj razširjenih tehnologij na planetu. Pravzaprav je tako razširjen, da se sploh ne zavedate, da ga uporabljate pol ducata krat na dan.
Natančneje, AIDC je zbiranje podatkov v napravo za namene identifikacije in validacije brez uporabe tipkovnice. Primeri tovrstne funkcionalnosti so povsod. Vsakič, ko potegnete svojo kreditno kartico, dovolite napravi za vlečenje, da izvede AIDC na vaši kartici. Ne pozabite, da naslednjič, ko boste s kreditno kartico kupili bencin, špecerijo, kavo ali katero koli drugo ogromno stvari, ki jih je dandanes mogoče kupiti s kreditom. Te kartice imajo magnetne trakove, ki vsebujejo podatke o uporabniku, do katerih je mogoče dostopati s potegom.
Ko že govorimo o živilih in kavi, je ena tehnologija, ki je danes v modi, pametna kartica. To kartico je mogoče “naložiti” z določeno vsoto denarja. Vsakič, ko potegnete kartico, računalnik naprave za vlečenje odšteje od stanja vaše kartice znesek, ki ga dolgujete za trenutno transakcijo. Ko vaše stanje doseže 0, je čas za »ponovno nalaganje«. Kavarne, trgovine z živili in druge vrste maloprodajnih oblačil svojim strankam ponujajo tovrstno pametno kartico.
AIDC ni samo za kreditne kartice ali pametne kartice z magnetnimi trakovi. Mnoga podjetja izdajajo imenske tablice ali osebne izkaznice, ki vsebujejo magnetne trakove, ki zaposlenim omogočajo vstop ali izstop iz varnostnega sistema stavbe. Podatki na takih osebnih izkaznicah so običajno le ime zaposlenega, lahko pa vključujejo tudi več osebnih podatkov.
Morda imate tudi kartico, ki je specifična za kraj, kjer nakupujete. Številne trgovine z živili in knjigarne imajo svoje kartice, ki dajejo nosilcem povezane popuste samo zato, ker so »člani«. Tako kot osebne izkaznice zaposlenih, te kartice uporabljajo AIDC za identifikacijo uporabnika in izračun ustreznega “popusta za člane” za izbrane artikle.
Drug primer AIDC so črtne kode. Večina današnjih živil je opremljena z nalepkami. Te nalepke imajo kode UPC, črtne kode ali oboje. Skener na blagajni v trgovini z živili dostopa do informacij, shranjenih na črtni kodi vsakega živila, in nato te podatke obdela v določanje cene.
Če je trgovina z živili naredila domačo nalogo, bo vsako skeniranje črtne kode povzročilo ustrezno ceno. Ne uporablja se samo v trgovinah z živili. Večina trgovcev na drobno dandanes na svoj zalogo namesti oznake s črtno kodo in uporablja skenerje črtne kode za dvig cen na blagajni.
Eden od primerov AIDC-ja, ki je danes v določenih krogih najbolj priljubljen, je oznaka RFID. Oznake RFID ali radiofrekvenčna identifikacija so naslednja generacija črtnih kod. Namesto statičnega signala črtne kode pa oznaka RFID vsebuje radijsko frekvenco, ki jo je mogoče, tako kot črtno kodo, prebrati s posebno vrsto čitalnika. RFID oznake postajajo vse bolj razširjene v sodobni družbi. Posebej pravočasen primer je primer kitajskega podjetja, ki uporablja oznake za sledenje piščancev in drugih ptic, ki so nagnjene k ptičji gripi. Posebna razprava se je pojavila o uporabi oznak za identifikacijo ljudi prek AIDC.