Aferentni nevron je ena od milijonov celic, ki sestavljajo senzorični živec, žilo perifernega živčnega sistema. Te celice, povezane od konca do konca v enosmerno verigo, vodijo električni signal, znan kot živčni impulz, od receptorjev v telesu vzdolž živca proti osrednjemu živčnemu sistemu: hrbtenjači in možganom. Kot najbolj osnovna enota živčnega sistema je vsak aferentni nevron ena sama celica, ki obsega somo ali celično telo ter akson in dendrit, projekcije, ki prenašajo živčni impulz skozi telo celice in naprej do naslednjega nevrona. Pri tem centralnemu živčnemu sistemu pošiljajo informacije o bolečini, temperaturi, mišični napetosti in drugih senzoričnih informacijah, ta pa nato koordinira odziv na te informacije, ki se pošljejo nazaj v telo preko eferentnih ali motoričnih nevronov.
Živčne celice se lahko zelo razlikujejo po svoji specifični strukturi, vendar vsaka vsebuje somo, sferično celično telo z jedrom v notranjosti; en sam akson, ki štrli iz telesa celice kot rep in je lahko dolg več kot 1 meter (3 stope) ali le 1 mikrometer (0.00003937 palca); in poljubno število dendritov, ki se vejejo z obeh koncev nevrona in se pritrdijo bodisi na sosednji nevron bodisi na telesno tkivo, ki ga inervirajo. Aferentni nevron ima somo, kratek akson in en sam dolg dendrit. Akson prenaša električni impulz stran od celičnega telesa in zato kaže proti osrednjemu živčnemu sistemu.
Ta električni signal potuje le na kratko razdaljo od some, preden doseže končno točko aksona, znano kot aksonski terminal, kjer prečka vrzel med sosednjimi nevroni, znano kot sinapsa. Na drugi strani sinapse je sprejemni dendrit naslednjega aferentnega nevrona. Medtem ko dendriti mnogih telesnih živčnih celic spominjajo na drevesne veje in vodijo impulze skozi mrežo podobnih celic namesto v enosmerni verigi, dendrit aferentnega nevrona preprosto sprejme njegov signal in ga prenese skozi somo in vzdolž aksona do naslednja celica. To počne zelo hitro zaradi prisotnosti mielinske ovojnice, večinoma maščobne plasti, ki obdaja dendrit kot gumijasto ohišje okoli električnega kabla, kar povečuje prevodnost vlakna.
Tak sistem prenosa signala omogoča informacije, kot je, ali je peč vroča ali je bila mišica raztegnjena do svoje meje, da dosežejo osrednji živčni sistem. Podobno kot obtočilni sistem, v katerem kri kroži skozi srce in pljuča, do telesa in nazaj, ta sistem aferentnih in eferentnih živcev deluje v zaprti zanki. Z drugimi besedami, živčni impulz, ki prenaša informacije o temperaturi vode, potuje od senzoričnih receptorjev v konicah prstov, na primer po poti aferentnega nevrona navzgor po roki in roki. Ko aferentni živec doseže hrbtenjačo blizu dna vratu, kroži skozi mrežo internevronov, ki ga prenašajo do ustreznega nadzornega centra v osrednjem živčnem sistemu. Odziv se hitro uskladi in pošlje po podobnih eferentnih poteh v mišice rok in trupa, ki so odgovorne za umik roke nazaj, če je voda prevroča.