Aerobna glikoliza je prva od treh stopenj, ki sestavljajo aerobno celično dihanje. Celično dihanje je proces, ki poteka v vseh celicah za sproščanje energije, shranjene v molekulah glukoze. Obstajata dve obliki celičnega dihanja, aerobno in anaerobno, kar pomeni, da potrebuje kisik in ne potrebuje kisika.
Vsi živi organizmi potrebujejo energijo za preživetje. To energijo prejemamo s hrano, ki za rastline vključuje tudi energijo, ujeto od sonca. Ne glede na obliko hrane, ki jo telo zaužije, se ta pretvori v ogljikove hidrate, zlasti v glukozo. Med celičnim dihanjem se glukoza pretvori v ogljikov dioksid in vodo, pri čemer se energija sprosti v celico. Razgradnja molekul glukoze je oksidacijska reakcija, zato je za nadaljevanje procesa potreben kisik.
Tri stopnje aerobnega dihanja so aerobna glikoliza, Krebsov cikel in sistem za transport elektronov. V vsaki fazi potekajo številne kemične reakcije, ki tvorijo celoten proces celičnega dihanja. Rezultat aerobne glikolize je, da se molekula glukoze razgradi na dve molekuli piruvata ali piruvične kisline, ki se razgradita naprej v Krebsovem ciklu, in dve molekuli vode.
Energija, ki se sprosti s celičnim dihanjem, se ne zgodi naenkrat. Dejansko se nekaj energije sprosti skozi vsako od treh glavnih stopenj. Ko se energija sprosti iz molekule glukoze, se ne sprosti kot prosta energija. Energija je shranjena v molekulah adenozin trifosfata (ATP), ki so kratkoročne molekule za shranjevanje energije, ki se zlahka prenašajo znotraj in med celicami.
Proizvodnja energije se začne med aerobno glikolizo. Med tem procesom nastaneta dve od 36 skupnih molekul ATP. Vse faze celičnega dihanja so sestavljene iz številnih kompleksnih kemičnih reakcij. Aerobna glikoliza je pravzaprav sestavljena iz številnih različnih stopenj, skozi katere se premika molekula glukoze. Energija, potrebna za proizvodnjo osmih molekul ATP, se sprosti v različnih fazah procesa.
Med aerobno glikolizo se najprej uporabita dve molekuli ATP, da postane molekula glukoze dovolj reaktivna. Molekula glukoze je fosforilirana, kar pomeni, da se molekuli glukoze dodajo molekule fosfata iz molekul ATP. Ko je glukoza fosforilirana, se iz molekule sladkorja s šestimi ogljikovimi molekulami razdeli na dve molekuli sladkorja s tremi ogljikovimi molekulami. Iz nastalih treh ogljikovih sladkorjev se odstranijo vodikovi atomi, iz vsakega pa se izgubita dva fosfata, ki tvorijo štiri nove molekule ATP. Ko je glukoza šla skozi vse te korake, sta končni rezultat dve tri molekule ogljikovega piruvata, dve molekuli vode in dve molekuli ATP.