Advekcija je splošen izraz, ki se nanaša na gibanje tekočine. Preprosto pomeni transport materiala, energije ali lastnosti, kot sta temperatura ali vlaga, s gibanjem tekočine – lahko je tekočina ali plin. Vendar ima lahko izraz več bolj specifičnih pomenov, odvisno od konteksta. Najpogosteje se uporablja na področju meteorologije, kjer se običajno nanaša na gibanje toplote ali vlage. V oceanografiji se uporablja za opis prenosa toplote, raztopljenih snovi – kot so sol ali suspendirani material z oceanskimi tokovi.
Čeprav se lahko v kontekstu toplote med obema izrazoma nekaj prekrivata, se advekcija običajno šteje za ločeno od konvekcije in se na splošno šteje za pretežno vodoravno gibanje. Primer bi bil prenos toplote na razdaljo s tokom zraka. Po drugi strani pa konvekcija običajno pomeni predvsem navpično gibanje tekočine kot odgovor na segrevanje ali hlajenje površine.
Advekcija je lahko pozitivna ali negativna glede na lastnost, ki jo advektiramo. Kjer je smer vetra od višjih do nižjih vrednosti za lastnost, naj bi bila advekcija pozitivna, saj bo povečala vrednosti proti vetru. Nasprotno pa ima smer vetra od nižjih k višjim vrednostim negativno obliko, kar zmanjša vrednosti proti vetru. V kontekstu temperature bo veter, ki piha iz toplejše regije, prenašal topel zrak in zvišal temperaturo, medtem ko bo veter iz hladnejšega območja znižal temperaturo. Te scenarije lahko imenujemo advekcija toplote oziroma hladna advekcija.
Pri napovedovanju vremena je izjemno pomembno upoštevati advekcijo. Lahko se nariše zemljevid, ki prikazuje na primer porazdelitev temperature. Črte, znane kot izoterme, bi povezovale točke enake temperature, meteorologi pa lahko uporabljajo zemljevid za napovedovanje morebitnih temperaturnih sprememb za dano območje iz razmerja med izotermami in smerjo vetra. Kjer veter, ki ga pogosto označujejo puščice, prečka izoterme, lahko pričakujemo dvig ali padec temperature, odvisno od tega, ali veter piha iz toplejšega ali hladnejšega območja. Če je smer vetra vzporedna z izotermami, spremembe temperature ne bi pričakovali.
Vlago ali vlago se lahko prenaša tudi s gibanjem zraka, kar je pomembno pri napovedovanju oblačnosti, padavin in megle. Kjer prihaja do pretoka zraka iz območja z visoko vsebnostjo vlage – na primer toplega oceana – lahko pričakujemo, da bo to povzročilo oblake in padavine. To še posebej velja, če lokalni topografija prisili zrak, da se dvigne na hladnejšo raven, pojav, znan kot orografske padavine. Tipičen primer bi bil veter, ki piha iz oceana čez vrsto obalnih gora: vlažen zrak se prisili dvigniti in se ohlaja, ko se dviga, zaradi česar se vodna para kondenzira v kapljice in tvori oblake, ki lahko povzročijo dež. Ko se odveden vlažen zrak ohladi pod točko rosišča s hladno površino, lahko nastane advekcijska megla.