Adenozin trifosfat (ATP) je nukleotid, vrsta molekule, ki sestavlja deoksiribonukleinsko kislino (DNK) in ribonukleinsko kislino (RNA), gradnike genetskega materiala. Kadar ATP ni del molekule RNA ali DNK, služi za prenos kemične energije znotraj celic za različne presnovne namene. Nekateri mehanizmi, za katere je bistvenega pomena ATP, so sinteza kemičnih spojin, kot so beljakovine, gibljivost ali gibanje celic ter delitev celic. Adenozin trifosfat je sestavljen iz drugih nukleotidov, adenozin difosfata (ADP) ali adenozin monofosfata (AMP), in ko sodeluje pri presnovnih funkcijah, se vrne k tem predhodnikom.
Ta snov je sestavljena iz adenozina, sestavljenega iz nukleobaze adenina in vezanega sladkorja riboze, ter treh fosfatov, alfa, beta in gama fosfatov. V rastlinah nastaja s fotosintezo, ki uporablja sončno svetlobo kot vir energije in pretvarja ogljikov dioksid v sladkor. Pri živalih ATP nastane s celičnim dihanjem, ki običajno uporablja kisik za pretvorbo glukoze v ogljikov dioksid in vodo. Celično dihanje lahko poteka tudi v odsotnosti kisika, v tem primeru se imenuje glikoliza ali anaerobno dihanje, produkt pa je piruvična kislina.
Adenozin trifosfat je shranjena energija. Postane aktiven, ko se razgradi s hidrolizo, vstavitvijo vodnih molekul med svoje kemične vezi. Hidroliza povzroči, da se eden od fosfatov ATP loči in sprosti energijo.
ATP je najpomembnejši vir energije za znotrajcelične aktivnosti. Odgovoren je za večino anaboličnih reakcij, pri katerih se prekurzorske molekule združujejo v večje molekule. Nekateri primeri vključujejo sestavljanje beljakovin; sestavljanje nekaterih sestavnih delov DNK in RNA; in sintezo maščob in polisaharidov, skupine ogljikovih hidratov.
Odgovoren je tudi za aktivni transport, pri katerem se materiali črpajo v ali iz celic čez celično membrano. Prav tako pomaga ohranjati idealno količino tekočine v celici in pomaga pošiljati signale med celicami. Prenos informacij skozi živčni sistem in krčenje mišic sta prav tako odvisna od ATP.
Ubijanje bičk in cilij izvaja tudi adenozin trifosfat. Ta dejanja imajo številne funkcije, vključno s premikanjem hrane skozi prebavni trakt in gibljivostjo semenčic. ATP je odgovoren tudi za bioluminiscenco, sposobnost nekaterih organizmov, kot so kresnice in ribe ribiči, da oddajajo svetlobo.