2N tranzistor je v bistvu vsak tranzistor s tremi vodilnimi žicami. Oznaka tranzistorja 2N je del sistema oštevilčevanja elektronskih komponent, ki ga je ustvaril združeni inženirski svet za elektronske naprave (JEDEC). JEDEC, ustanovljen leta 1958, je sodeloval z Nacionalnim združenjem za proizvodnjo električne energije (NEMA) pri vzpostavitvi standardov, preskusnih metod, oznak in sistemov številčenja delov za različne elektronske komponente. NEMA je leta 1979 opustila neposredno sodelovanje JEDEC-a s svojimi programi; vendar je JEDEC še naprej deloval kot trgovski in standardizacijski subjekt za industrijo polprevodniškega inženiringa.
Na začetku industrije tranzistorjev v Združenih državah sta Electronic Industries Alliance (EIA) in NEMA sodelovali v skupnem podjetju, da bi ustvarili neodvisen organ za standardizacijo, ki bi pomagal določiti parametre za nadobudno industrijo polprevodnikov. JEDEC je bil rojen iz tega truda in je začel svoje delo pri označevanju različnih novih polprevodniških naprav in ustvarjanju sistema številčenja delov, ki je identificiral nekatere osnovne vidike različnih polprevodniških naprav. Na začetku življenja organizacije sta obstajali le dve pravi polprevodniški napravi: diode in tranzistorji.
Diode so ustvarjene iz dveh delov polprevodniškega materiala, ki sta združena, z žičnim kablom, ki se razteza iz vsakega od dveh delov. Eden od odsekov je pozitivno nabit, drugi pa negativno. Kjer se ta dva dela srečata, je stičišče diode. Spoj diode določa številne njene operativne značilnosti. Ker imajo diode samo en stičišče, jih je JEDEC označil kot polprevodniške naprave z enim stikom in so bile označene s številko dela, ki se začne z 1N.
Skoraj vsi tranzistorji v času, ko je JEDEC začel delovati skupaj z NEMA, so bili tri žične naprave. Tranzistorji tistega časa so bili sestavljeni skoraj izključno iz treh delov električno nabitega polprevodniškega materiala, ki so bili zliti skupaj. Medtem ko bi lahko električni naboj razvrstili kot pozitivno-negativno-pozitivno, imenovano PNP, ali negativno-pozitivno-negativno, imenovano NPN, so imeli vsi tranzistorji dneva dva stičišča, kjer so se srečali trije odseki. Zato je JEDEC identificiral tranzistorje kot polprevodniške naprave z dvema stičišča (kar pomeni, da imajo dva stičišča) in jim dodelil številke delov, ki se začnejo z 2N. To je izvor 2N tranzistorja.
Od tistih zgodnjih dni in približno v času NEMA in razhoda JEDEC-a so se razvile številne nove vrste tranzistorjev. Mnogi od teh so imeli več kot tri žice, nekateri pa so delovali na principih elektromagnetnih polj in ne fizičnih stičišč. Na primer, poljski tranzistor z dvojnimi vrati ima le en praktični polarni stičišče, vendar štiri žice.
Ker dioda že uporablja oznako 1N, ta ni bil na voljo, zato je JEDEC spremenil pomen 1N in 2N, da se nanaša na dvožične in trižične naprave. Nato je označevalnik 3N dodelil poljskemu tranzistorju z dvojnimi vrati in ga identificiral, kot da ima štiri žice. Kot neposredna posledica te spremembe je 2N tranzistor postal tranzistor, ki ima tri žice in ima lahko dva notranja stičišča, odvisno od zasnove naprave.
JEDEC še vedno deluje kot neodvisen organ, ki vzpostavlja standarde za polprevodniške naprave; vendar ni več edini ustvarjalec številk polprevodniških delov, saj sta zdaj v uporabi tudi dva druga večja standardizatorska sistema. Japonska je ustvarila standard, imenovan japonski industrijski standard (JIS), kjer se številke delov tranzistorja začnejo z 2S. Evropski standard Pro Electron (PE) je še en pomemben standard na svetu za identifikacijo polprevodniških komponent. V tem sistemu črka označuje material, iz katerega je izdelan tranzistor, ki ji sledi črka, ki označuje vrsto naprave. Na primer, BA označuje silicijevo diodo, BC označuje silicijev tranzistor splošnega namena, AD pa germanijev močnostni tranzistor.