Kaj je 14. amandma?

Ustava Združenih držav zagotavlja osnovni okvir in vodilna načela, na katerih so bile Združene države ustanovljene in naj bi jih upravljali. Od podpisa ustave se je pojavila vrsta vprašanj, ki so zahtevala spremembo oziroma dopolnitev ustave. Med njimi je 14. amandma, ki je najbolj znan po prvem delu, ki obravnava državljanstvo, pravilen postopek in enako zaščito.

14. amandma ustave je bil eden od amandmajev obnove, ki je bil sprejet kmalu po državljanski vojni. Sprememba, sprejeta 8. julija 1868, je bila v veliki meri odgovor na sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Dred Scott proti Sandfordu, 60 US 393, (1957), ki določa, da ljudem afriškega porekla ni dovoljeno postati državljani ZDA in zato niso bile zaščitene z ustavo. Suženjstvo je bilo eden največjih katalizatorjev državljanske vojne in čeprav se je državljanska vojna končala, je bilo treba še vedno rešiti vprašanja v zvezi s suženjstvom. Tako 13. amandma kot 14. amandma sta bila neposredna odgovora na vprašanje suženjstva v Združenih državah.

S 13. amandmajem je razglasitev emancipacije postala trajna z odpravo suženjstva. 14. amandma je sledil tri leta pozneje in določil podlago, na podlagi katere se lahko oseba šteje za državljana Združenih držav. Oddelek 1 14. amandmaja se glasi: »Vse osebe, rojene ali naturalizirane v Združenih državah in so pod njihovo jurisdikcijo, so državljani Združenih držav in države, v kateri prebivajo.« Vsi afriškega porekla, vključno z nekdanjimi sužnji, so bili zdaj državljani.

Poleg podelitve državljanstva vsakomur, rojenemu ali naturaliziranemu v Združenih državah, je 14. amandma vključeval dve dodatni klavzuli, ki sta v zakonu postali zelo pomembni. Prva je znana kot “klavzula o pravilnem postopku”, druga pa “klavzula o enaki zaščiti”. Klavzula o pravilnem postopku se glasi: »Nobena država ne sme sprejeti ali izvajati nobenega zakona, ki bi omejeval privilegije ali imunitete državljanov Združenih držav; prav tako nobena država ne sme nobeni osebi odvzeti življenja, svobode ali lastnine brez ustreznega pravnega postopka.” Klavzula o pravilnem postopku je bila uporabljena za utemeljitev številnih pravnih točk tako v kazenskem kot civilnem pravu. Klavzula o enaki zaščiti 14. amandmaja, ki se glasi: “…in nobeni osebi v njeni jurisdikciji zanikati enako varstvo zakonov …” je prav tako predstavljala osnovo številnih pomembnih pravnih argumentov.