Shakespearova dvanajsta noč ali kaj hočeš je ena najbolj znanih dramatikovih komedij. Prva znana uprizoritev predstave je februarja 1602. Dvanajsta noč se močno opira na zgodbo o Apoloniju in Silli, kratka zgodba, ki je del daljšega dela, Riche njegovo slovo od vojaškega poklica Barnabeja Richeja. Poleg tega igra vključuje številne teme, ki temeljijo na tradicionalnih praznovanjih praznika Dvanajsta noč.
V Tudorski Angliji je bil praznik dvanajste noči pred praznikom Bogojavljenja in je zaznamoval konec dvanajstih dni božiča. 5. januarja zvečer so veseljaki zaključili praznični čas s posebno pijačo in dobrotami. Pomemben del veselice so bile igre, glasba in igre.
Eden od ponavljajočih se elementov v praznovanjih dvanajste noči je bila inverzija družbenega reda. Veseljaki so se oblekli v nenavadna oblačila, pogosto v obleke, ki niso v skladu z njihovim družbenim položajem. Hlapci so lahko prevzeli vloge gospodarjev, medtem ko so se posamezniki z visokim statusom obnašali kot hlapci. Vendar kaos slavja ni trajal; ob koncu noči se je družba vrnila v normalno stanje.
Nekatere od teh tem se pojavljajo v predstavi, za katero se zdi, da je bila napisana za uprizoritev na ta praznik. Na primer, Viola, junakinja, se obleče kot moški in jo zamenjajo za enega. Podobno si neumni služabnik Malvolio želi postati gospodar in se oblači v smešna oblačila, da bi osvojil srce lepe plemkinje Olivije.
Poleg teh tem je Shakespeare vzel elemente zapleta svoje igre iz zgodbe Apolonij in Silla, ki jo je izdal Barnabe Riche leta 1581. V tej zgodbi Silla, mlada ženska, doživi brodolom, medtem ko išče predmet svojih naklonjenosti. Obleče se v moška oblačila, rešena iz razbitin, bogata ženska pa jo zamenja za moškega, ki se vanjo zaljubi.
Podobnosti med Dvanajsto nočjo in zgodbo o Apoloniju in Silli se nadaljujejo, ko Silvin brat Silvio prispe iskat svojo sestro, vendar ga zamenjajo z njo. Tako kot v Shakespearovi drami posledice te napačne identitete sčasoma vodijo do razkritja identitete bratov in sester. Silla se poroči z Apolonijem, Silvio se poroči z bogato žensko in vse je rešeno. Okostje zapleta je zelo podobno Shakespearovemu.
Sama zgodba o Apoloniju in Silli se opira na dolgoletno tradicijo napačnih zgodb o identiteti, ki segajo v rimsko gledališče. Podobno se z napačno identiteto med enojajčnimi dvojčki ukvarja tudi Plautova komedija The Maenachmi; je bil vir Shakespearove Komedije napak. Riche je dobil bistvene elemente svojega zapleta iz dela v tej tradiciji, italijanske igre Gl’Ingannati. Možno je, da je to delo poznal tudi Shakespeare.