Izraz “komisar” se lahko uporablja za različne položaje, odvisno od kraja in konteksta. V Združenem kraljestvu je komisar običajno vratar, vratar ali varnostnik. V celinski Evropi komisarji tradicionalno skrbijo za prtljago hotelskega gosta, ki prispe z vlakom, in poskrbi, da se prtljaga prepelje od železniške postaje do hotela.
V preteklosti so komisarji v celinski Evropi delovali kot glavni spremljevalci, večinoma na železniških postajah. Oblečeni v različne uniforme so komisarji sijali škornje, čistili tla in opravljali različna gospodinjska opravila. Američan, ki je leta 1852 potoval v Pariz, je v The New York Timesu zapisal, da je »nemogoče najti ničesar, česar niso pripravljeni storiti v trenutku, niti za to, da ti sporočijo novice dneva ali trače iz soseske«.
Prvi britanski komisarji so bili brezposelni vojaki v 1850-ih. Kapitan Sir Edward Walter je želel najti delo za vojaško osebje, ki je bilo poškodovano in ni moglo najti doslednega dela. Ustanovil je Corps of Commissionaires, ki je zaposloval moške za pošiljanje sporočil po Londonu in stražo pred vrati poštnih uradov, hotelov, trgovin, bank in drugih javnih ustanov. Ta institucija se je v 20. stoletju razširila v Kanado in Avstralijo. Corps of Commissionaires je zdaj varnostno podjetje z britansko monarhijo na čelu.
Komisarji običajno nosijo uniforme. Kot nekdanji vojaki morajo člani zbora komisarjev ves čas vzdrževati stroge enotne standarde predstavitve, evropski komisarji pa nosijo različne uniforme, ki označujejo svojo vlogo sredi množice. V sodobnem času britanski komisarji nosijo jasno prepoznavne uniforme, ki se nanašajo na njihov kraj dela.
V pravnem kontekstu je komisar posameznik ali organizacija, ki deluje v imenu podjetja, znana kot principal, vendar se ne šteje za del tega podjetja. Komisarji so pogosti v civilnopravnih jurisdikcijah v Evropi. Komisionar v imenu komitenta izpolnjuje pogodbe s strankami, vse posle med komitentom in strankami pa potekajo preko komitenta. Komisarje plačuje naročnik in delujejo kot distributerji.
Pogosto bo podjetje uporabilo komisarja za poslovanje v tuji državi. Komisionar ni odvisen od glavne družbe, zato temu podjetju ni treba plačevati davkov v državi, kjer komisar posluje. V Evropi so bili pravni izzivi glede zakonitosti te ureditve.