Kitajski alkimisti so stoletja mešali različne spojine in iskali eliksir, ki bi odklenil ključ do večnega življenja. V neki točki v času pozne dinastije Tang, okoli leta 850 našega štetja, so ti alkimisti mešali salitro – oksidant, ki je danes znan kot kalijev nitrat – z žveplom in ogljem ter po naključju odkrili smodnik. Njihov eksplozivni izum je pripeljal do ustvarjanja novega in zelo učinkovitega orožja, od ognjenih puščic v prvih dneh do poznejšega razvoja pušk, topov in granat. Smodnik se je skozi stoletja uporabljal tudi v nevojaške namene, kot so ognjemet za zabavo, in v eksplozivih, ki se uporabljajo v rudarstvu in tuneliranju.
Eksplozivno odkritje:
Znano je, da je dinastija Song (960–1279 AD) premagala invazijo Mongole z “letečim ognjem” – puščicami, pritrjenimi na cevi smodnika, ki so se vžgale in pošiljale rakete čez sovražnikove črte.
Mongoli so v naslednjem stoletju občutili tudi piko na i naprednejšega orožja na osnovi smodnika, ko so Kitajci izpopolnili prve topove in granate.
Smodnik je za Kitajce ostal nekaj skrivnostnega orožja vse do 13. stoletja, ko je bila znanost prenesena po starodavni svilni cesti v Evropo in Bližnji vzhod.