Varčevalne obveznice so preprost način za vlaganje, ne da bi prevzeli veliko tveganje. Sčasoma obveznice zapadejo, kar imetnikom zagotovi majhen donos v obliki obresti. Včasih pride do zmede glede plačila davkov na varčevalne obveznice. Pravzaprav je treba o dohodku, zasluženem z obveznicami, poročati državnim in zveznim davčnim agencijam ter ta dohodek upoštevati pri vložitvi davčnih napovedi.
Pomemben vidik plačevanja davkov na varčevalne obveznice je, da dohodka ni treba poročati, dokler ni dejansko realiziran. V večini primerov to pomeni na točki, ko obveznica zapade. Nekateri potrošniki imajo vtis, da odgovornost za poročanje o prihodkih nastane šele, ko je obveznica unovčena in ustvarjene obresti so v roki. To je napačno in zaslužene obresti obveznice je treba poročati v letu, v katerem obveznica zapade v plačilo, tudi če se obveznica unovči šele leto ali dve pozneje. Čakanje ni koristno, saj varčevalne obveznice običajno prenehajo nabirati obresti na datum zapadlosti.
V primeru, da so obveznice iz nekega razloga prodane, bo moral prvotni lastnik vložiti obrazec, ki dejansko prenese delež na novega lastnika. Ta postopek pomaga ustvariti dokumentno sled, ki potrjuje, kdaj je bila obveznica prodana, za koliko in ali je prodajalec zaslužil donos, ki presega nakupno ceno, povezano z obveznico. Če je tako, bo morda treba poročati o tem dodatnem dohodku na državnih in zveznih davčnih napovedih, kar omogoča plačilo davkov na varčevalne obveznice, prodane z dobičkom v določenem davčnem obdobju.
Medtem ko je treba davke na varčevalne obveznice prijaviti zvezni davčni agenciji, je dohodek lahko ali pa ne obdavčljiv na državni ravni. Da bi ugotovili, ali zapadejo državni davki na varčevalne obveznice, se morajo rezidenti obrniti na davčno agencijo v državi, kjer prebivajo. Državni davčni zastopnik lahko rezidentom svetuje, kako naj pravilno poročajo o dohodku, ustvarjenem z obveznicami, kar olajša plačilo vseh davkov, ki bi jih lahko dolgovali na ta prihodek od obresti.
Zelo pomembna je skrb za poročanje dobička in plačevanje davkov na varčevalne obveznice v letu, v katerem obveznice zapadejo v plačilo. Glede na skupni znesek zadevnega dohodka bi lahko ti donosi zadostovali za znatno spremembo zneska dolgovanih davkov za obdobje. V tem primeru bi lahko poročanje dohodka v poznejšem obdobju povzročilo potrebo po vložitvi spremenjene napovedi in nastalo oceno zamudnih pristojbin in kazni.