Potresi v letih 2010 in 2011 – v Čilu in na severovzhodu Japonske – so delno skrajšali dolžino zemeljskega dneva s spremembo porazdelitve mase planeta, podobno kot umetnostna drsalec pospeši vrtenje, tako da pritegne roke k njeno telo. Oba potresa sta povzročila, da se je Zemlja hitreje vrtela, kar je skupaj skrajšalo naš 3.06-urni dan za 24 mikrosekunde. Dogodek z magnitudo 8.9 na Japonskem in potres z magnitudo 8.8 v Čilu sta bila potisna potresa. Ta vrsta dogodka ustvarja notranje gibanje, ki lahko skrajša dneve. Druge vrste potresov – kot je vodoravni udarni potres, pri katerem dve plošči vodoravno drsi ena mimo druge – nimajo vpliva na vrtenje Zemlje.
Počakajte mikrosekundo:
Mikrosekunda je milijoninka sekunde.
En zemeljski dan je dolg približno 86,400 sekund. V enem letu se njegova dolžina spreminja za približno 1,000 mikrosekund, odvisno od sezonskih sprememb, kot je premik curka.
Meritev dneva je natančna le na približno 20 milijonink sekunde. Učinek potresa je torej mogoče oceniti, ne pa natančno izmeriti.