Alkohol, zlasti etilni alkohol ali etanol, je snov, ki se običajno vpije za sprostitev in med posebnimi družbenimi tradicijami, kot so praznovanja ali budnosti. Med številnimi učinki na več telesnih sistemov je najneposrednejši vpliv alkohola na možgane in sistem receptorjev za gama aminobutirno kislino (GABA) ter različne nevrotransmiterje, ki se nahajajo v tem organu. V majhnih odmerkih etilni alkohol spodbuja sprostitev in odpravlja socialne zavore. Benzodiazepini so skupina zdravil s primarnimi učinki zmanjšanja anksioznosti in blage sedacije, ki uporabljajo iste receptorje GABA, ki jih uporablja alkohol. Alkohol in benzodiazepini, zaužiti skupaj, imajo izrazito nevaren sočasni in sinergijski učinek, ki lahko povzroči prekomerno sedacijo, izgubo zavesti, depresijo dihanja in smrt.
V družini benzodiazepinov obstaja veliko različnih vrst zdravil in eden od glavnih načinov, kako so označeni, je njihovo trajanje. Benzodiazepini so v naravi pogosto razvrščeni kot kratkodelujoči do dolgodelujočih. Eden najpogostejših načinov merjenja dolžine delovanja zdravila je merjenje njegove razpolovne dobe oziroma števila ur, ki jih telo potrebuje za presnovo 50 odstotkov aktivnega zdravila v telesu. Večina benzodiazepinov ima razpolovno dobo približno 10 do 15 ur; vendar imajo lahko daljše delujoče spojine razpolovno dobo do 100 ur. Tako alkohola in benzodiazepinov sploh ni treba jemati v istem dveh ali celo treh dneh, da bi imeli možne interakcije.
Z uporabo istega nevrotransmiterskega sistema v možganih alkohol in benzodiazepini povzročita sprostitev, zmanjšanje tesnobe in sedacijo pri višjih odmerkih katere koli snovi. Tudi večji odmerki katerega koli zdravila lahko povzročijo omotico in težave pri ohranjanju ravnotežja. Kratkotrajna izguba spomina je tudi pogost stranski učinek obeh zdravil posebej in zlasti v kombinaciji. Poleg teh učinkov lahko alkohol in benzodiazepini zavirajo tudi dihalni center možganov. Dodatna depresija dihanja lahko povzroči apnejo – prenehanje dihanja – zadušitev in smrt, kar je pomemben vzrok smrti, če se ti dve snovi kombinirata v presežku.
Alkohol in benzodiazepini pa imajo tudi terapevtsko uporabo v medicini, zlasti med razstrupljanjem alkohola po dolgih obdobjih znatne uporabe alkohola. Med tem medicinsko vodenim postopkom se dajejo benzodiazepini za preprečevanje epileptičnih napadov zaradi nenadnega odtegnitve alkohola in za izravnavo povratne razdražljivosti telesa v odsotnosti običajno pomirjevalnega vnosa alkohola. Benzodiazepini se dajejo za kratek čas, nato pa se odmerek postopoma znižuje do prekinitve. Razstrupljanje bolnikov, ki so odvisni tako od alkohola kot od benzodiazepinov, izrazito oteži postopek in poveča tako tveganje za neželene učinke kot potreben časovni okvir.