Glede na razpoložljivost javnih vročih točk in sosedskih brezžičnih (WiFi) omrežij, ki rastejo v vse smeri, se morda sprašujete, ali je uporaba brezžične internetne storitve nekoga drugega varna. Ni vedno jasno, kaj lahko vidi lokalna kavarna, občinsko omrežje ali sosed, če oseba uporablja omrežje nekoga drugega. Če želijo, bo lastnik omrežja morda lahko videl skoraj vse, kar potuje med prenosnikom in omrežnim usmerjevalnikom.
Uporaba katere koli brezžične internetne storitve lahko predstavlja nekatera tveganja. Ko se informacije oddajajo med prenosnikom in odprtim brezžičnim usmerjevalnikom, lahko vsakdo v dosegu uporabi programsko opremo za prepoznavanje paketov, da prevzame oddajo. Nekdo, ki posluša, lahko ujame uporabniška imena in gesla, e-pošto in prenose datotek. Varna ostane le povezava z varnim spletnim mestom, tudi v takem omrežju, ker šifriranje izvira na spletnem mestu in sega na uporabnikov računalnik.
Za zaščito brezžičnega LAN-a pred lokalnim prisluškovanjem morajo biti vse informacije, ki potujejo med prenosnikom in usmerjevalnikom, šifrirane z uporabo varnostnih možnosti programske opreme, vgrajene v brezžični usmerjevalnik. V tem primeru celotno LAN oddaja v šifrirani obliki. Usmerjevalnik samo dešifrira promet, da ga pošlje v internet. S tem brskanje po internetu ne naredi nič bolj varnega, kot je sicer, vendar odpravlja nekatera tveganja, povezana z morebitnim prisluškovanjem na strani LAN.
Zaščita brezžičnega omrežja tudi preprečuje, da bi “štoparji” parkirali v dosegu omrežja in nato uporabili brezžično LAN za povezavo z internetom. Brezžična omrežja, ki so šifrirana, zahtevajo uporabniško ime in geslo za dostop, kar preprečuje brezplačno nalaganje.
Številne občine zagotavljajo brezplačen brezžični dostop za prebivalce in obiskovalce, kar običajno zahteva, da je parkiranje v določenem delu mesta v dosegu. Te vrste omrežij so redko šifrirane, ker zahtevanje gesla in uporabniškega imena omejuje njihovo dostopnost. Številna lokalna sosedska omrežja so prav tako nezaščitena, kot tudi nekatera podjetniška omrežja. V takih primerih uporaba brezžične internetne storitve človeka izpostavi tveganju.
Da bi povečali svojo osebno varnost in hkrati povečali udobje uporabe omrežij tretjih oseb, se morajo uporabniki računalnikov izogibati uporabi enega uporabniškega imena in gesla za vse svoje potrebe. Pri povezovanju v omrežje z varne lokacije bi morali dodeliti edinstvena uporabniška imena in gesla za vsako registrirano spletno mesto, za e-pošto, za bančništvo, nakupovanje in druge potrebe. Večina spletnih brskalnikov si lahko zapomni uporabniška imena in gesla spletnih mest, jih zaradi varnosti ohrani lokalno šifrirana in jih nato samodejno izpolni, ko uporabnik obišče spletno mesto. Prav tako je priporočljivo, da ljudje občasno spremenijo uporabniška imena in gesla, povezana z občutljivimi računi.
Varnostne sheme, zasnovane za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov, ne bodo zaščitile tistih, ki uporabljajo brezžično internetno storitev nekoga drugega za nezakonite namene. Vsak omrežni adapter ima na primer edinstven naslov MAC, ki ga računalnik razkrije vsakič, ko se poveže z omrežjem. V večini primerov je razmeroma enostavno izslediti naslov MAC nazaj do resničnega uporabnika na različne načine, če bi bili organi za to motivirani.
Ker se zavedajo, da je uporaba brezžičnega interneta nekoga drugega lahko tvegana, bodo uporabniki morda želeli ustrezno omejiti svoje dejavnosti v nešifriranih omrežjih. Kadar je mogoče, naj se izogibajo obisku spletnih mest, ki zahtevajo uporabniško ime in geslo, ter odložijo pošiljanje ali zbiranje občutljive e-pošte ali datotek, dokler se ne morejo povezati z varne lokacije.