Svastika je sanskrt za “amajl za srečo” ali željo po dobrem počutju in sreči. Peni za srečo, štirilistna detelja ali drug talisman pozitivnosti bi lahko rekli, da je bolj ali manj sinonim za splošni pomen svastike. Zaradi nesrečne izbire svastike kot emblema nacistične stranke v drugi svetovni vojni je Zahod postal hladen za simbol, ki se včasih imenuje zlomljen križ, vendar je njegov izvor starodaven kot človeštvo samo, pred sodobnimi genocidnimi združenji.
Svastika je sveti simbol, ki se pojavlja že v kameni dobi ali neolitiku. Najstarejši zapis svastike izvira iz artefaktov, odkritih v sodobnem Iranu, starih 7,000 let. Svastike se pojavljajo tudi na arheoloških predmetih iz bronaste in železne dobe in so tesno povezane z ljudstvom mezopotamskih regij. Vseprisotni simbol najdemo tudi med indoevropskimi Kelti, Grki, po vsej Aziji in Afriki ter celo med staroameriškimi ljudstvi.
Za starodavne perzijske Zoroastrije je svastika predstavljala vrteče se sonce, vir živega ognja in neskončne ustvarjalnosti. Nekateri učenjaki menijo, da je ta predkrščanska monoteistična religija močno vplivala na razvoj judovstva, ki je nato vplivalo na krščanstvo in islam.
Svastika je omenjena v starodavni indijski epski poeziji, med najstarejšimi epiki, ki jih pozna svet. Hindujski spisi deloma temeljijo na teh pesmih. V hinduizmu ena roka svastike predstavlja Brahmo ali stvaritev, druga pa evolucijo ustvarjenega ali zavesti. Štiri krake običajno predstavljajo tudi štiri vetrove sprememb ali štiri kardinalne smeri.
V budizmu svastika predstavlja ravnovesje nasprotij in označuje Vse, kar je, ali božansko celoto. Krščanstvo je uporabilo »kljukasti križ« ali svastiko kot simbol Kristusove sposobnosti, da z vstajenjem premaga smrt na križu. Morda bi bilo zanimivo omeniti, da je bila svastika, preden so nacisti prevzeli simbol sredi 18. stoletja, uporabljena kot motiv ne samo v Evropi in Aziji, ampak tudi v ZDA. Domnevno je bilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja lahko zasnovo svastike najti v preddverjih, na prometnih znakih in celo v oglaševalski kampanji Coca-Cole.
V Indiji in mnogih drugih narodih se svastika še naprej uporablja kot simbol sreče za označevanje porok in za blagoslov vhodov v domove in templje. Njegova vseprisotna prisotnost v starodavni zgodovini po vsem svetu je pripeljala do tega, da so nekateri, kot je Carl Jung, predlagali, da je njen izvor morda psihološki. Astronom Carl Sagan je ugotovil, da ima vrteči se komet včasih obliko svastike, kot je prikazano v vsaj enem starodavnem rokopisu, ki je reproduciran v Saganovi knjigi Comet. Obe razlagi bi lahko dali vpogled v izvor svastike kot simbola, ki spominja na sam izvor človeštva.
Žal na Zahodu svastiko še naprej uporabljajo neonacistične skupine, ki prakticirajo sodobno razpihovanje sovraštva. To samo krepi negativne asociacije, vzpostavljene v drugi svetovni vojni, in zagotavlja, da zgodovinsko dobrohotna svastika ostaja prezirana ikona v tem delu sveta.