Nekdanjemu predsedniku ZDA Ronaldu Reaganu se pogosto pripisujejo zasluge za hiter padec berlinskega zidu leta 1989, ki je pripeljal do končne obnove združene Nemčije. Reagan je dobro znan po govoru iz leta 1987, v katerem je pozval sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, naj “poruši ta zid”. Toda vsi Reaganovi zavezniki iz hladne vojne niso želeli videti ponovne združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije. Britanska premierka Margaret Thatcher je odločno nasprotovala celotni ideji. “Nočemo združene Nemčije,” je leta 1989, dve leti po Reaganovem govoru, a preden je padel berlinski zid, dejala Thatcherjeva. “To bi povzročilo spremembo povojnih meja, tega pa ne moremo dovoliti, ker bi tak razvoj spodkopal stabilnost celotnega mednarodnega položaja in bi lahko ogrozil našo varnost,” je pojasnila.
Pop kultura in padec zidu:
Glasbenik David Bowie je v zahodnem Berlinu leta 1987 izvedel pesem “Heroes”, ki je bila o dveh zaljubljencih, enem iz vzhodnega in drugega iz zahodnega Berlina. Vzhodni Nemci, ki so poslušali na drugi strani zidu, so kmalu začeli skandirati: “Zid mora oditi!”
Leta 1988 je Bruce Springsteen nastopil v Vzhodnem Berlinu in privabil največje zbiranje Vzhodnih Berlinčanov pred dejanskim padcem zidu. “Nisem za ali proti nobeni vladi,” je dejal v nemščini. “Prišel sem igrati rock and roll za vas.”
“Looking for Freedom”, naslovnica Davida Hasselhoffa za uspešnico Marca Seaberga iz leta 1978, je bila izdana v Zahodni Nemčiji leta 1989, vendar je bila v Vzhodni Nemčiji prepovedana do padca zidu.