Isaac Newton je nekoč rekel, da mora vsak, ki porabi veliko časa za razmišljanje, verjeti v Boga. In Newton je znan kot človek misli. Zaslužen je za razvoj tega, kar je danes znano kot klasična mehanika – ki pojasnjuje osnovne temelje gibanja – in za “odkrivanje” gravitacije. Toda tisto, čemur je najbolj slavni angleški matematik posvetil velik del svojega življenja, lahko preseneti tiste, ki o Newtonu razmišljajo izključno kot o fiziku ali matematiku. Dejstvo je, da je Newtona bolj kot karkoli drugega zanimala vera, in pokazalo se je: Newton je nešteto ur raziskoval in pisal o krščanstvu in veri. Vendar se ni nujno strinjal z vsemi cerkvenimi nauki. Leta svojega življenja je posvetil skušanju odkriti pravo resnico o Bogu, Jezusu in drugih krščanskih verovanjih z natančnim preučevanjem starodavnih rokopisov. Njegov načrt je bil, da sčasoma objavi pet zvezkov svojega dela in odkritij, vendar je umrl, preden ga je lahko dokončal v svoje zadovoljstvo.
Poznavanje Newtona:
Isaac Newton ni “odkril” gravitacije, ker mu je na glavo padlo jabolko, morda pa je videl, kako je padel z drevesa, kar je vzbudilo njegovo radovednost.
Isaac Newton je bil v parlamentu, a naj bi spregovoril le enkrat, da bi prosil kolega, naj zapre okno.
Stephen Hawking, Paul Dirac in računalniški pionir Charles Babbage so imeli na univerzi v Cambridgeu isto mesto, kot ga je imel Isaac Newton sredi 17. stoletja.