Dve osebi ne moreta imeti enakih prstnih odtisov. Kolikor je forenzična znanost lahko ugotovila, niti enojajčna dvojčka nimata odtisov, ki bi se natančno ujemali. To pomaga, da je analiza prstnih odtisov še vedno eno glavnih sredstev za identifikacijo oseb, vpletenih v kaznivo dejanje.
Čeprav prstni odtisi ne morejo biti enaki, so lahko v resnici zelo podobni. Dva identična dvojčka, na primer, bosta imela prstne odtise, ki se lahko zdijo enaki s prostim očesom. Pravzaprav so nekatere značilnosti lahko posledica genetike. Tako je morda mogoče predhodno ugotoviti družinske vezi s pregledom odtisov ožjih družinskih članov.
To še posebej velja, če imajo starši podobne prstne odtise. Podobnosti med otroki se lahko pojavljajo precej redno. Nekatere družine radi kupujejo komplet za prstne odtise in primerjajo tiste družinskih članov. To delo je odličen znanstveni projekt za osnovnošolce ali srednješolce.
Ko ljudje slišijo besedo prstni odtisi, večinoma pomislijo na prste. Vendar pa se izraz lahko nanaša tudi na različne in edinstvene vzorce, ki se oblikujejo na prstih. Tudi pri dvojčkih ni bilo nikoli ugotovljeno, da so ti vzorci enaki.
Čeprav se prstni odtisi verjetno izkažejo za izjemno edinstvene, so dokazi o prstnih odtisih pogosto drugotnega pomena, ko je mogoče najti dokaze DNK. DNK se pogosto imenuje genetski prstni odtisi osebe, saj je tudi pri vsaki osebi drugačen. Ta vrsta dokazov obravnava majhne razlike med zbranimi vzorci in osumljenci. Hitro lahko izključi ali izključi prisotnost možnosti, da je oseba odgovorna za kaznivo dejanje.
Pogosto lahko dokazi o prstnih odtisih na pohištvu ali stenah le dokažejo prisotnost osebe na kraju kaznivega dejanja in ne nujno prisotnost osebe v času kaznivega dejanja. Nekateri dokazi DNK, na primer tisti, zbrani iz kompleta za posilstvo, lahko pozitivno identificirajo osebo kot edino, ki bi lahko storila kaznivo dejanje. Ko lahko forenzični inšpektorji pridobijo obe vrsti dokazov, je primer še lažje sestaviti.