Delovna terapija za otroke je v bistvu kakršna koli praktična, medosebna obravnava med zdravstvenim delavcem in otrokom ali skupino otrok, ki je zasnovana tako, da pomaga mladim udeležencem opremiti spretnosti, potrebne za sodelovanje v vsakodnevnih dejavnostih, primernih njihovi starosti. V večini primerov bo specifičen potek zdravljenja odvisen od otroka in njegovih neodvisnih potreb. Ta vrsta terapije je zelo pogosta pri otrocih, ki so bili resno poškodovani ali so bili rojeni s prirojenimi napakami, vendar je pogosto priporočljiva tudi za ljudi, ki imajo določene psiho-socialne težave, ki bi lahko zmanjšale njihovo sposobnost opravljanja v šoli ali v družbenih okoljih. Terapijo pogosto nadzoruje zdravstveni delavec, običajno nekdo z izobrazbo iz sociologije in psihologije ter osnovne oskrbe. V mnogih primerih je vsaj do neke mere vključena tudi cela družina, da se zagotovi, da ima otrok doma podporno strukturo, ki mu lahko olajša popolno integracijo v družbo.
Glavni cilji
Tu je cilj, tako kot pri mnogih, če ne pri večini oblik terapije, celovitost. Zajeto je lahko poljubno število stanj, vključno s poškodbami pri rojstvu ali prirojenimi napakami, motnjami senzorične obdelave ali integrativnimi motnjami, zlomljenimi kostmi ali drugimi ortopedskimi poškodbami ter duševnimi ali vedenjskimi težavami. Ne glede na osnovno vprašanje, je cilj terapevtskega procesa pomagati mladim, da najdejo polnost, ne glede na to, kako je to videti za njihovo posebno situacijo. Vizualne in zaznavne sposobnosti, zaznavanje, obdelava čutov in fine motorične sposobnosti imajo običajno vsaj določeno vlogo. Zdravljenje se osredotoča na to, da otroci dosežejo neodvisnost, hkrati pa povečajo njihovo samozavest in občutek dosežka.
Kako deluje
Otroke običajno napoti na delovno terapijo bolj splošni zdravnik, ki bodisi diagnosticira osnovno stanje, ki lahko ovira otrokov razvoj, ali opazi bolj splošne težave, ki jih ima otrok, ko gre za doseganje določenih razvojnih mejnikov. Terapevti sami imajo običajno obsežno usposabljanje za vaje in igre, ki lahko spodbudijo otrokove mišice, možgane in um, da pravilno rastejo.
Programi so običajno individualno prilagojeni potrebam določenega otroka, čeprav večina shem sledi določenemu bolj ali manj »standardnemu« protokolu, ko gre za dejavnosti, čas in pričakovanja. Glede na naravo težave se lahko terapevti zanesejo tudi na pomoč nekaterih podpornih naprav, kot so sprehajalci in raztegalni stroji. Otroke, ki kažejo znake izboljšanja, lahko priporočamo tudi za tečaje skupinske terapije, čeprav se večina programov začne kot seje ena na ena.
Posebnosti seje
Otroci, ki se zdravijo z delovno terapijo, običajno med svojimi seansami izvajajo veliko vaj in »iger«. Lahko vadijo pisanje, rezanje in druge fine motorične veščine ter se učijo v vsakodnevnih življenjskih veščinah, kot sta hranjenje in oblačenje. Kadar otrokove moči in sposobnosti ni mogoče izboljšati, se pogosto razvijejo druge alternative, ki omogočajo vsakodnevne dejavnosti. Delovni terapevti ocenjujejo tudi potrebo otroka po opremi, kot so slušni aparati, kopalne naprave in invalidski vozički.
Terapija pogosto vključuje tudi zabavne, izobraževalne dejavnosti, ki spodbujajo igralni in učni del otrokovih možganov. Delovni terapevti pri delu na finih motoričnih sposobnostih uporabljajo igrače, tako da lahko otroci na primer vadijo prijemanje in sproščanje, in – običajno je tarča tudi koordinacija oči; ta vrsta koordinacije je tisto, kar je odgovorno za to, da se otrokom omogoči, da se vključijo v dejavnosti, kot so metanje žoge v tarčo, udarjanje žoge s palico ali prepisovanje besed, napisanih na tabli.
Poudarek na družini
Čeprav je prizadet otrok skoraj vedno v središču pozornosti, številni programi iščejo tudi načine za vključitev staršev in bratov in sester v načrte oskrbe in rehabilitacije. Terapevti družinskim članom pogosto nudijo napotke o varnih in učinkovitih metodah skrbi za svojega otroka, lahko pa komunicirajo tudi z otrokovimi zdravniki in učitelji, da zagotovijo ustrezno zdravljenje. Na ta način svetovalec deluje kot nekakšna povezava in zagovornik, ki lobira za dosledno oskrbo v družbenem in družinskem prostoru.
Posebni premisleki za avtizem
Za otroke z avtizmom je delovna terapija pogosto senzorično zasnovana in jim pomaga integrirati senzorične sisteme v okolje. Terapija deluje na spodbujanje in vzdrževanje namenske igre in interakcije z drugimi. Delovna terapija za otroke z avtizmom lahko vključuje gugalnice, globok dotik in masažo. Običajno obravnava tudi tehnike obvladovanja jeze, kot je pisanje o občutkih ali sodelovanje pri fizičnih dejavnostih, namesto da bi se obnašali ali udarjali druge.