Žrtve možganske kapi lahko razvijejo številne različne težave, običajno povezane s področjem možganov, ki ga prizadene možganska kap. Bolnik lahko doživi paralizo ene strani telesa, težave z občutkom bolečine in drugih občutkov, težave pri govorjenju ali razumevanju, kaj govorijo drugi, težave z razmišljanjem ali sklepanjem in čustveno nestanovitnost. Ne glede na to, kakšna je posledica invalidnosti, lahko bolnik in njegova družina naredijo več stvari, da pospešijo okrevanje. Pomemben je čimprejšnji začetek rehabilitacije v ustanovi, ki ima veliko izkušenj z zdravljenjem bolnikov, ki so utrpeli možgansko kap, prav tako podpora družine in prijateljev.
Čas je bistvenega pomena in prej ko se začne rehabilitacija, boljši je izid žrtve možganske kapi. Za najboljše rezultate bolnišnice začnejo rehabilitacijo takoj, ko se bolnikovo zdravstveno stanje stabilizira, pogosto v 48 urah po dogodku.
Drugi dejavniki, ki bodo pospešili bolnikovo okrevanje, sta sodelovanje in podpora družine in prijateljev. Pravzaprav mnogi zdravstveni delavci verjamejo, da je podporna skupina ljudi, ki obkroža bolnika, najpomembnejši dejavnik, da oseba čim bolj okreva po možganski kapi. Čeprav bi bilo lepo, če bi lahko vsi s podporo družini pričakovali, da si bodo popolnoma opomogli od možganske kapi, je to le ena sestavina zdravljenja. Stopnja poškodbe možganov lahko vpliva na količino trajne škode zaradi možganske kapi.
Pomembne so tudi izkušnje rehabilitacijske ekipe. Pacient morda nima veliko nadzora nad stopnjo škode, ki jo je utrpel med možgansko kapjo, vendar bodo spremenljivke, ki jih lahko nadzoruje, močno vplivale na hitrost okrevanja. Žrtve možganske kapi je treba zdraviti v bolnišnici, ki je opremljena za zgodnjo rehabilitacijo. Če bolnišnica ni vzpostavljena za to rehabilitacijo, mora pacientova družina zahtevati premestitev takoj, ko se njegovo stanje stabilizira.
Osebje v bolnišnici, ki ima izkušnje z delom z žrtvami možganske kapi, bo takoj začelo izvajati delovno in fizikalno terapijo. To je lahko tako preprosto kot spodbujanje pacienta k spremembi položaja v postelji, vendar je zelo pomembno za proces rehabilitacije. Dlje ko mora bolnik čakati na začetek rehabilitacije, težji bo napredek.
Rehabilitacija možganske kapi ni enostavna in do 40 % bolnikov bo utrpelo dolgotrajno okvaro zmerne do hude stopnje. Na začetku rehabilitacijskega procesa se izboljšanje hitro zgodi in enostavno je ostati motiviran. Ko pride do večine izboljšav, pa postane delo veliko težje.
Rezultati na tej točki lahko postanejo veliko manj očitni in za mnoge bolnike s možgansko kapjo je mamljivo, da verjamejo, da so na tej točki dosegli čim večji napredek in opustijo rehabilitacijo. Zanje je pomembno, da ne obupajo, in čeprav se izboljšave na tej točki dogajajo počasneje, se še vedno pojavljajo. Bolniki, ki ostanejo zvesti svoji fizični in delovni terapiji, lahko še leta opažajo izboljšave po možganski kapi.