Dekortikacija je izraz, ki se uporablja za odstranjevanje skorje ali lupine. V medicinskem kontekstu izraz pomeni odstranitev vlaknaste zunanje plasti tkiva, ki pokriva organ. Najpogosteje se dekortikacija uporablja pri obvladovanju določenih pljučnih stanj, predvsem pri tuberkulozi in mezoteliomu. Ljudje to tehniko uporabljajo že od 20. stoletja in pomembno je omeniti, da gre za paliativen ukrep, ne za zdravljenje ali ozdravitev.
Pri dekortikaciji pljuč, ki je najpogostejša oblika tega postopka, bolnika damo v splošno anestezijo in odpremo prsno votlino. Kirurg identificira področja plevralne membrane, ki so postala vlaknasta in brazgotinjena, in jih odstrani. Nato se kirurško mesto zapre in bolnika izpeljejo iz anestezije. Ta operacija je velika in precej invazivna ter zahteva večdnevno spremljanje v bolnišnici po zaključku operacije, da se potrdi, da se bolnik dobro zdravi.
Dekortikacija pljuč se običajno izvaja, ker zadebelitev pleure povzroča bolečino ali nelagodje bolniku. Če zadebelitev napreduje dovolj, lahko povzroči težave z dihanjem, ker imajo prizadeta pljuča težave pri ponovnem napihovanju, saj ne morejo potisniti pleure s poti. To lahko povzroči kratko sapo in vrsto drugih zdravstvenih težav, saj se bolnik spopada s pomanjkanjem kisika.
Ta postopek se lahko priporoči za izboljšanje bolnikovega udobja ali za reševanje takojšnjih težav z dihanjem. Dolgoročno je treba sprejeti ukrepe za odpravo vzroka, da se je membrana sploh zgostila. V primerih raka, na primer, se lahko uporabi sevanje za zmanjšanje tumorja, in če je to izvedljivo, lahko kirurg odstrani rast pokvarjenih celic. Pomembno je odpraviti osnovni vzrok, ko se bolnik pomiri.
Dekortikacijska operacija ni postopek, ki ga jemljemo lahkotno. Bolniki se morajo o razlogih, zaradi katerih se priporoča operacija, pogovoriti s svojimi zdravniki in se prepričati, da razumejo možne koristi in tveganja. Priporočljivo je povprašati tudi o navodilih za naknadno nego, vključno s tistimi, ki se nanašajo na uporabo profilaktičnih zdravil za preprečevanje okužb. Pri bolnikih, ki so terminalni in razmišljajo o osredotočanju na paliativno oskrbo, je treba upoštevati, ali želijo iti skozi operacijo glede na njihovo stanje. Vsak primer je drugačen in zdravnik lahko zagotovi informacije in nasvete, specifične za posamezne okoliščine.