Mišična atrofija je zdravstveno stanje, ki ga zaznamuje izguba mišičnega tkiva, pogosto zaradi naravnih procesov bolezni ali vodenja sedečega načina življenja. Na voljo je več možnosti zdravljenja mišične atrofije, vključno z vadbo, fizikalno terapijo ali električno stimulacijo. Zdravila na recept ali podporne naprave, kot so sprehajalci ali naramnice, so lahko tudi učinkovite metode zdravljenja mišične atrofije. Izbira najboljšega zdravljenja mišične atrofije je odvisna od splošnega zdravstvenega stanja pacienta in količine telesne dejavnosti, ki je možna za posameznika.
Redna vadba velja za najučinkovitejšo metodo zdravljenja mišične atrofije. Osebi, ki vodi sedeči način življenja po lastni izbiri ali zaradi službe, ki zahteva večurno sedenje za mizo na dan, bo morda še posebej koristila zdrava rutina vadbe. Iskanje časa za vadbo lahko pomaga ohranjati zdrave mišice telesa in preprečiti nastanek atrofije.
Fizikalna terapija je lahko dobro zdravljenje mišične atrofije za tiste, ki imajo fizične omejitve. Fizioterapevt lahko pogosto ročno premika dele telesa, tako da mišice ostanejo aktivne. Zdravnik in fizioterapevt lahko skupaj naučita pacienta izvajati čim več telesnih vaj doma, z občasnimi obiski v ordinaciji, tako da lahko fizioterapevt pomaga pri premikanju mišičnih skupin, ki jih bolnik ne more dovolj razgibati.
Električna stimulacija se lahko uporablja kot oblika zdravljenja mišične atrofije, da bi pomagali obnoviti izgubljeno mišično moč. To se naredi tako, da zdravstveni delavec uporabi šibek električni tok na zunanji del prizadete mišice. Ker je tok izjemno šibek, je to neboleč poseg.
Zdravljenje mišične atrofije lahko vključuje uporabo zdravil na recept, zlasti če je stanje posledica avtoimunskega stanja, kot je lupus ali multipla skleroza. Najpogosteje uporabljena zdravila na recept, ki se uporabljajo v ta namen, so steroidna zdravila, ki se injicirajo neposredno v prizadeto mišico.
Podporne naprave se včasih uporabljajo kot oblika zdravljenja mišične atrofije. Uporabljajo se lahko naramnice, zlasti če je atrofija huda in je povzročila nadaljnje zaplete, kot je poškodba sklepov. Uporaba teh podpornih naprav pogosto lahko pacientu zagotovi večji občutek neodvisnosti in tudi večji nadzor nad gibi telesa. Če je atrofija manj huda, se lahko za isti namen uporabijo palice ali hoje.