Zdravi posamezniki morda ne razmišljajo o svojih možganih in hrbtenjači, vendar ti organi skupaj sestavljajo osrednji živčni sistem. Osrednji živčni sistem je odgovoren za pošiljanje sporočil prek električnih signalov ali kemikalij po celotnem telesu. Stimulatorji osrednjega živčevja ali stimulansi centralnega živčnega sistema “vzbujajo” ali pospešujejo in povečajo prenos teh signalov.
Stimulatorji osrednjega živčevja vstopijo v telo in jih absorbirajo receptorji v možganih. Poživila nato sprožijo sproščanje določenih kemikalij, kot so serotonin, norepinefrin ali acetilholin, v telo prek krvi. Nekateri stimulansi centralnega živčnega sistema delujejo kot antagonisti in blokirajo druge kemikalije v telesu in tako povečajo delovanje drugih. Kofein, na primer, blokira adenozinske receptorje, da absorbirajo kemikalijo, poveča cirkulacijo te kemikalije v telesu, zaradi česar se oseba, ki jo je zaužila, počuti bolj budna in budna.
Zdravniki uporabljajo zdravila za stimulacijo osrednjega živčevja za zdravljenje različnih bolezni. Bolezni, ki povzročajo upočasnitev centralnega živčnega sistema, kot sta narkolepsija ali depresija, se včasih zdravijo s stimulansi osrednjega živčevja. Ljudje z astmo ali debelimi se včasih zdravijo tudi s to skupino zdravil. Nekatera, vendar ne vsa zdravila za zdravljenje motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) so stimulansi centralnega živčnega sistema.
Uporaba zdravil za centralni živčni sistem za zdravljenje stanja, kot je ADHD, se lahko zdi protiintuitivna – tisti brez ADHD se počutijo manj osredotočeni, tisti z ADHD pa poročajo o nasprotnem. Znanstveniki niso prepričani, zakaj imajo stimulansi osrednjega živčevja tak učinek na bolnike z ADHD. Za ADHD ni zdravila, vendar je to stanje mogoče obvladovati s stimulansi centralnega živčnega sistema in drugimi terapevtskimi ukrepi.
Neželeni učinki stimulansov osrednjega živčevja vključujejo, vendar niso omejeni na nepravilen srčni utrip ali pospešen utrip, pomanjkanje apetita, hitro hujšanje in nespečnost. Zdravila za centralni živčni sistem lahko prav tako spodbujajo občutek razdraženosti, nemira in izgube osredotočenosti ali koncentracije ter hiperaktivnosti. Če ima bolnik med jemanjem zdravil tega razreda bolečine v prsih, omotico, močno in nenadno utrujenost, zvišano telesno temperaturo, koprivnico, epileptične napade ali nenadzorovane gibe, nemudoma poišče nujno medicinsko pomoč.
Če se uporabljajo pod zdravniškim nadzorom, so lahko zdravila za stimulacijo osrednjega živčevja varen in učinkovit način za obvladovanje določenih motenj. Pri nepravilni uporabi lahko stimulansi CNS povzročijo odvisnost. Zaradi budnih, budnih občutkov, ki jih spodbujajo, imajo zdravila, ki vplivajo na centralni živčni sistem, velik potencial za zlorabo. Zato je pomembno, da se pogovorite z zdravnikom o najboljšem načinu zdravljenja in morebitnih s tem povezanih pomislekih.