Zaupnost na delovnem mestu je okvir postopkov in politik na delovnem mestu, ki je zasnovan za ohranjanje celovitosti zaupnih ali potencialno ogrožajočih informacij, ki se obravnavajo na delovnem mestu. Za nekatere vrste informacij obstajajo zakoni o tem, kako je treba z informacijami ravnati, zasnovani za ohranjanje zasebnosti za ljudi, ki podjetjem zaupajo zaupne informacije. Za druge noben posebni zakoni ne narekujejo prakse ravnanja z informacijami, vendar se na delovnem mestu razvijajo najboljše prakse z utemeljitvijo, da je treba informacije zaščititi.
Zaupne informacije, s katerimi se obdeluje na delovnem mestu, vključujejo stvari, kot so evidenca strank, poslovno načrtovanje in napovedovanje, evidenca zaposlenih in informacije, zbrane med raziskavami in razvojem. Zaupnost na delovnem mestu zahteva, da se te informacije identificirajo in zavarujejo, da se prepreči nepooblaščen dostop ali sprostitev informacij, in vključuje vse, od pravilnikov o uporabi interneta na delovnem mestu do sporazumov o nerazkritju v pogodbah zaposlenih.
Kršitve zaupnosti na delovnem mestu lahko povzročijo vrsto težav. Stranke običajno ne sodelujejo s podjetji, za katera menijo, da niso vredna zaupanja, in potrošniki lahko posebej opozorijo ljudi, da ne prihajajo do podjetij, ki so napačno ravnala z zasebnimi podatki, kot so naslovi, evidenca o nakupih in številke kreditnih kartic. Podjetja lahko doživijo kompromise v svojih dolgoročnih poslovnih načrtih, če se informacije o izdelkih v razvoju ali idejah, ki jih podjetje razmišlja, objavijo predčasno.
Mnoga podjetja morajo v okviru svojega dela zbirati informacije, od bolnišnic, ki vodijo evidenco pacientov, do ponudnikov internetnih storitev, ki beležijo promet za raziskovalne namene in za prepoznavanje nepooblaščenih dejavnosti. Stranke se zavedajo, da je treba te podatke zbirati, in v zameno pričakujejo določeno stopnjo zaupnosti. Za ohranjanje zaupnosti informacij je pomembno razvijanje politik, kot je hranjenje informacij v zaklenjenih prostorih za shranjevanje in omejevanje dostopa osebam, ki imajo pooblastilo ali jih je treba vedeti.
Delovna mesta imajo tudi evidence zaposlenih, ki vključujejo identifikacijske podatke o zaposlenih, dokumentacijo o statusu priseljenca, evidenco o plačilnih listih, evidenco uspešnosti in tako naprej. Oddelki za človeške vire morajo tudi izvajati zaupnost na delovnem mestu, da zaščitijo te informacije in preprečijo njihovo uporabo na neprimerne načine. Nepoštena uporaba informacij o zaposlenih bi lahko povzročila tožbo zaradi kršitve zasebnosti.
Na delovnih mestih, kjer zakoni o zaupnosti narekujejo, kako je mogoče informacije obdelati, shraniti in ravnati, lahko zaposleni opravijo usposabljanje o zaupnosti na delovnem mestu, da se naučijo, kako z informacijami ravnati ustrezno. To usposabljanje se uporablja za seznanjanje zaposlenih z ustreznimi zakoni in postopki, ki se v določenem podjetju uporabljajo za skladnost z zakonodajo. Usposobljeni zaposleni so lahko vključeni tudi v usposabljanje novozaposlenih ter v razvoj politik, postopkov in priročnikov za zaposlene.