Obstajata vsaj dve različni definiciji izraza “ustna pogodba”. V nekem smislu ga ljudje uporabljajo za opis ustne pogodbe, v kateri ljudje sklenejo govorni dogovor, vendar ta dogovor ni formaliziran s pisno pogodbo. V drugem, bolj tehničnem smislu, je ustna pogodba vsaka pogodba, ki je izražena z besedami, ne glede na to, ali so pisne ali ustne. Obstajajo tudi druge vrste pogodb, s katerimi se ljudje lahko strinjajo z dejanjem ali nedelovanjem, brez kakršnega koli ustne dogovore.
Zmeda s pomenom »ustne pogodbe« izvira iz dejstva, da mnogi ljudje uporabljajo besedo »besedno« za opis izgovorjenih besed. Pravzaprav je vsaka pisna pogodba tudi ustna pogodba, ker vsebuje besede. Torej, ko ljudje govorijo o govornem dogovoru, bi morali res uporabiti “ustno pogodbo”, da bi zagotovili, da ljudje razumejo, kaj mislijo, saj bi sicer lahko kdo verjel, da je bila pogodba napisana.
V ustni pogodbi so pričakovanja pogodbe jasno navedena in vse stranke so se strinjale s pogoji. Nekatere pisne ustne pogodbe so sestavljene z osnovnimi obrazci, ki ljudem nudijo prazne prostore za izpolnjevanje podrobnosti, v drugih primerih pa jih lahko izdela odvetnik, da ustreza potrebam določene situacije. Izvršljivost takšne pogodbe se razlikuje glede na to, ali je ustna ali pisna, od pogojev pogodbe in drugih dejavnikov.
Ko pride do kršitve ustne pogodbe, obstaja več možnih regresnih metod. Če je bila pogodba ustna, jo je težko uveljaviti brez zanesljive priče, v idealnem primeru pa bi jih moralo biti več. Pisne pogodbe je lažje uveljavljati, ker obstaja jasna evidenca sporazuma in ga ni mogoče oporekati. Ljudje, ki niso prepričani, ali bo dejanje kršilo pogodbo, naj vprašajo strokovnjaka. Odvetnik lahko hitro pregleda pogodbo, da ugotovi, ali je določeno dejanje dovoljeno, ali predlaga ponovno pogajanje o pogodbi, da postane dejanje dopustno.
Ljudje se dejansko ves čas v svojih dejanjih strinjajo s pogodbami, ne da bi podpisali niti en sam kos papirja ali se s karkoli ustno strinjali. Na primer, ko nekdo obišče ponudnika storitev, kot je zdravnik ali frizer, sprejemanje storitev pomeni, da stranka namerava plačati, in ponudnik storitev lahko vloži tožbo, če stranka ne uspe. Podobno, ko nekdo pokliče vodovodarja ali električarja, soglasje za izvedbo storitve pomeni tudi namen plačila.