Leta 1967 je mednarodna organizacija, uradno priznana kot Združeni narodi, zasnovala in izvajala Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO), da bi zaščitila intelektualno lastnino pred krajo in neupravičenimi krediti. Z razširitvijo zaščitnega ukrepa za ustvarjalna in intelektualna dela si Združeni narodi prizadevajo spodbujati inovativno intelektualno dejavnost in zagotoviti neomejen forum za njeno izmenjavo. V okviru Združenih narodov se Svetovna organizacija za intelektualno lastnino šteje za specializirano agencijo.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino je bila ustanovljena s primarnim ciljem zaščite intelektualne lastnine, ki jo podpirajo številni pravni ukrepi. Kot definira WIPO, so intelektualne lastnine tiste izvirne misli, koncepti in stvaritve, ki si jih posameznik zamisli in vnese v razvoj. Intelektualna lastnina zajema različne medije od umetniškega do industrijskega. Te nove ideje in izumi so uradno opredeljeni v eni od dveh razvrstitev kot dela industrije ali umetniška in literaturna dela. Velik del dejavnosti WIPO se nanaša na pravno zaščito, kot so blagovne znamke, avtorske pravice, patenti in industrijski modeli.
Sodelujočih držav v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino je skupaj 184. Dejavnosti in dejavnosti WIPO so v veliki meri odvisne od njenih članov, posamezniki iz več kot 90 držav članic pa delajo v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino kot upravno vlogo. Lahko imajo strokovno znanje na številnih ustreznih področjih, vključno s pravom, javno politiko in informacijsko tehnologijo, ki jih uporabljajo v svojih vlogah kot uslužbenci sekretariata, vodstvenega organa WIPO.
Sekretariat, znan tudi kot Mednarodni urad, opravlja glavni del ciljev in nalog WIPO ter nadzoruje njihovo izvajanje in delovanje. Sekretariat zagotavlja, da potekajo sestanki organov WIPO in da se programi izvajajo v skladu s smernicami. Zagotavlja tudi strokovne vire tistim, ki iščejo nasvete o intelektualni lastnini. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino postavlja cilje, sekretariat pa jih uresničuje.
Programe, pogodbe in splošne politike Svetovne organizacije za intelektualno lastnino vzpostavi 19 organov WIPO. Člani se zbirajo v različnih skupščinah, odborih in skupinah, od katerih je vsaka določena za obravnavanje posebnih tem o intelektualni lastnini, vključno z blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami, tehnologijo in drugim. Srečanja se vsako leto organizirajo v Ženevi v Švici, kjer je sedež WIPO.
Pomemben sestavni del Svetovne organizacije za intelektualno lastnino je njena obsežna mreža registriranih blagovnih znamk, modelov in patentov. Ta sistem omogoča WIPO, da poenoti vse svoje baze in zagotavlja dostopno bazo podatkov za navzkrižno preverjanje izumov in stvaritev vsem narodom. Omogoča tudi ukrep odgovornosti pri varovanju intelektualne lastnine.