Kakšni so različni vdori v zakone o zasebnosti?

Vdor v zakonodajo o zasebnosti ščiti ljudi pred vdorom v osebno življenje drugega brez upravičenega razloga, kar povzroči osebi, katere življenje je bilo vdorno v škodo. Obstajajo štiri vrste vdora v zakone o zasebnosti, opredeljene v običajnem pravu: prilastitev tožnikove slike ali imena, vdor v tožnikove zadeve ali osamitev, objava dejstev, ki tožnika postavljajo v lažno luč, in javno razkritje zasebnih dejstev o tožniku. . Čeprav se lahko zakoni o zasebnosti razlikujejo od jurisdikcije do jurisdikcije, osnovna ideja na splošno ostaja enaka.

Vdor v zasebnost, ki vključuje prilastitev tožnikove slike ali imena, na splošno zahteva, da tožnik pokaže nepooblaščeno uporabo tožnikove slike ali imena za komercialno korist. Običajno bo moral tožnik dokazati, da je bila njegova slika ali ime uporabljena v oglasu ali promociji izdelka ali storitve. Samo dokazovanje, da je tožena stranka prejela gospodarsko korist, ni dovolj za dokaz te trditve.

Tožnik mora na splošno dokazati, da je šlo za dejanje radovednosti ali vdora na način, ki bi bil razumni osebi sporen, da bi lahko zahteval vdor v tožnikove zadeve ali osamitev. Ta vdor v zasebnost mora biti storjen na zasebnem mestu, na primer doma. Ni zahtevka za vdor v tožnikovo osamitev na javni lokaciji.

Lažna invazija v zasebnost se zgodi, ko tožena stranka tožniku pripiše neresnična mnenja ali dejanja, ki jih je storil tožnik. Poleg tega mora biti pogled ali dejanje nekaj, kar bi bilo razumni osebi sporno. Lažna luč mora biti narejena tudi na način, ki je dostopen širši javnosti, da se krši vdor lažne svetlobe v zakone o zasebnosti. Z drugimi besedami, kršitev se je morala zgoditi tako, da je bila javno opazna, ne pa skrita očem.

Vdor v zasebnost, ki vključuje javno razkritje zasebnih dejstev o tožniku, na splošno zahteva nepooblaščeno javno širjenje informacij o tožniku, ki so bile prej zasebne. Javno razširjanje mora biti tudi razumni osebi sporno. Resničnost izjave je tudi v analizi nepomembna – če gre za zasebno dejstvo, ki je bilo neupravičeno sporočeno javnosti, gre za kršitev vdora javnega razkritja v zakon o zasebnosti.