Doktrina odvetniškega dela je koncept v civilnem postopku, ki ščiti produkt dela odvetnika pred odkritjem druge stranke. Delovni produkt je opredeljen kot vsak materialni material ali njihov neopredmeteni ekvivalent, ki ga odvetnik pripravi v pričakovanju in pripravi na sodni postopek. Doktrina delovnega produkta je omejena in proizvod dela je mogoče odkriti, če druga pravdna stranka dokaže, da so dejstva potrebna za utemeljitev zahtevka in nima drugih načinov za pridobitev takšnih informacij, ne da bi utrpela nepotrebne težave.
Obstaja veliko stvari, ki sodijo v področje doktrine odvetniškega dela. Lahko so medresorski memorandumi, zapiski, pisni zapiski odvetnika v zvezi s primerom in celo glasovno posneti zapiski, narejeni v pripravi primera. Zaščita po doktrini delovnega produkta se razteza tudi na pomočnike, tajnice in druge nezavetnike, ki delujejo pod nadzorom odvetnika, ki obravnava primer. Dokler so bile informacije zabeležene z razumnim namenom priprave na sodni postopek, veljajo.
Postavlja se tudi vprašanje, kaj pravzaprav pomeni »v pričakovanju in pripravah na pravdo«. V kontekstu doktrine odvetniškega dela se ta stavek običajno nanaša na katero koli točko, na kateri obstaja razumno pričakovanje, da bo vložen zahtevek. To je popolnoma odvisno od konteksta in se bo razlikovalo od situacije do situacije. V primeru telesne poškodbe, na primer, se lahko pripne v trenutku, ko pride do poškodbe.
Obstajajo tudi omejitve za doktrino odvetniškega dela. Če so informacije potrebne za pripravo primera druge stranke in ne morejo pridobiti znatnega ekvivalenta zaščitenega gradiva na druge načine, doktrina o delovnem proizvodu morda ne velja. V primeru, da priča iz kakršnega koli razloga postane nedosegljiva, lahko druga pravdna stranka odpove zaščito in prizna vse zapiske, ki jih je odvetnik zabeležil med razgovori s pričo.
Politika, ki stoji za doktrino odvetniškega dela, je preprosta. Če bi odvetniki morali upoštevati, da bi lahko zapiski, ki jih naredijo pri pripravi na pravdni postopek, sčasoma škodovali njihovi stranki na sojenju, bi bila njihova sposobnost priprave ovirana. Politika je v interesu zagotavljanja, da so pravdne stranke deležne najbolj kompetentnega in pripravljenega svetovalca.