Zvezna aretacija je aretacija osebe, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja, ki krši zvezne zakone Združenih držav. Obstaja veliko vrst kaznivih dejanj, ki se štejejo za zvezna kazniva dejanja in ne za dejanja, ki kršijo lokalno ali regionalno zakonodajo. Običajno se štejejo za precej resne ali pa so nacionalne narave, na primer tiste, ki vključujejo nacionalno varnost ali goljufijo vlado. Izraz zvezna aretacija se običajno uporablja v Združenih državah; ta vrsta aretacije po nacionalnem pravu ima lahko drugo ime v drugih državah.
Zvezni zločin je kazniva dejavnost, storjena v nasprotju s statutom kongresa Združenih držav. Druga kazniva dejanja, ki jih oseba stori, lahko kršijo zakone, ki jih je ustvaril državni zakon ali celo organi določenega mesta ali mesta. Zvezna kazniva dejanja vključujejo tiste, ki presegajo državne meje, kriminalne dejavnosti, ki vključujejo mamila, kazniva dejanja z orožjem in kaznivo kršitev človekovih državljanskih pravic. Goljufije lahko spadajo tudi pod kategorijo zveznih kaznivih dejanj, vključno z davčnimi goljufijami, goljufijami po pošti ali elektronskimi goljufijami. Kot zvezna kazniva dejanja se štejejo tudi rop banke, ugrabitev in prevoz osebe v drugo državo ter trgovina z ljudmi, ki je kupovanje in prodaja ljudi.
Včasih se pred zvezno aretacijo izda zvezni nalog za prijetje. To pomeni, da uradnik kazenskega pregona zahteva nalog od zveznega sodnika ali magistrata in predstavi dejstva, povezana s primerom. Ta dejstva morajo pokazati verjeten razlog za aretacijo. Sodnik ali sodnik nato odloči, ali meni, da obstaja razlog za izdajo naloga. Če se odloči, da obstajajo razlogi, izvrši nalog in uradniki pregona imajo zakonsko pravico do zvezne aretacije.
V nekaterih primerih lahko organi pregona izvedejo zvezne aretacije, ne da bi prej zahtevali naloge. Na primer, če je uradnik pregona priča kaznivemu dejanju, lahko aretira obtoženo osebo, ne da bi prej zahteval nalog. Če očividci na kraju kaznivega dejanja opozorijo na osebo, ki je storila kaznivo dejanje, lahko uslužbenec kazenskega pregona to osebo aretira. Uradniki kazenskega pregona lahko tudi aretirajo brez naloga, če bi s pridobitvijo naloga obtoženi imel primeren čas, da pobegne iz aretacije ali uniči dokaze. Prav tako lahko aretirajo brez naloga v drugih situacijah, v katerih imajo verjeten razlog za to.
V večini primerov je oseba, ki je aretirana na podlagi zveznih obtožb, nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja odpeljana pred sodnika ali sodnika. To zahteva zvezni zakon. Obtožena stranka ima pravico do razumnega dostopa do odvetnika za nasvet in zagovor obtožb.