Ko gre zadeva v obravnavo pred poroto, je dolžnost in odgovornost porotnikov, da razpravljajo o dokazih, ki jih predložita obe strani, in sprejmejo sodno sodbo. Sodba je odločitev, ki jo sprejmejo porotniki, da ugotovijo, ali je obtoženec kriv ali ni kriv v kazenskem postopku ali ali je obtoženec odgovoren v civilnem postopku. Odločitev temelji samo na dejstvih, sodnik pa mora odločiti o kazni z izrekom kazni ali sodbo, če je obtoženec spoznan za krivega ali odgovornega. Obstajajo posebne sodbe, v katerih mora sodnik odločiti, ali je obtoženec kriv ali ne. Naloga porote je v teh primerih strogo odločati o dejstvih, ne da bi sklepala o krivdi ali odgovornosti.
V civilni zadevi porota prejme navodila od sodnika po zaključnih besedah in mora pretehtati dokaze, da sprejme sodbo. Sodba sodišča, ki jo porotniki pogosto izrečejo, je dvojna: odgovornost obdolženca in višina odškodnine. Žirija mora razpravljati in razpravljati o dejstvih, da bi sprejela odločitev na podlagi pravnega standarda, ki ji ga je sodnik naročil. Enega porotnika pogosto prosijo, da izrazi sodbo v imenu celotne porote, in ta oseba se imenuje vodja porote. Porotniki morajo sprejeti sodbo z zadostno večino ali soglasno, odvisno od pristojnosti in vrste zadeve.
Standardna sodna sodba v kazenskem postopku, ki jo porotniki pogosto izdajo, je “kriv” ali “ni kriv”. Porota mora odločati o več točkah, o katerih se mora odločiti, vsaka točka pa se lahko konča z drugačno sodbo. Preden se poroti dovoli, da sprejme končno odločitev, ji sodnik pogosto da navodila, kako naj obravnavajo dokaze in pravne standarde, ki jih je treba izpolnjevati, na primer »izven razumnega dvoma«. Sodnik mora pogosto sprejeti sodbo “ni kriv”, vendar lahko sodnik razveljavi sodbo “kriv”, če so bili sklepi porote nerazumni ali iz drugih razlogov. Sodnik pogosto izda sodbo po prejemu sodbe in mora obdolženca obsoditi, če je sodba “krivda”.
V nekaterih primerih je porota zavrnjena, če ne morejo sprejeti sodne sodbe na podlagi zadostne večine ali soglasno, kar zahtevajo pravni standardi, ki veljajo v predstavljenem primeru. Sodnik lahko pošlje poroto nazaj na nadaljnje posvetovanje. Če sodbe ni mogoče doseči, sodnik pogosto razglasi prekinitev postopka. Tožnik ali tožilec lahko zadevo znova sprožita.