V zakonu je vzročna zveza opis razmerja med dano dejavnostjo in učinkom te dejavnosti. Ljudje morajo dokazati vzročno zvezo, ko vložijo tožbo na sodišču, da dokažejo, da je tožena stranka povzročila izid spora na sodišču. Ta proces vključuje dokazovanje, da je oseba vedela, da bo dejanje imelo predvidljiv izid, in je nadaljevala z dejavnostjo, zavedajoč se tega, s čimer je drugo stranko izpostavila nevarnosti škode.
Razprave o pravni vzročni zvezi na sodišču lahko postanejo precej zapletene, dokazovanje vzročne zveze pa ni nujno, da se zadeva zaključi, saj obstajajo situacije, ko lahko ljudje nekaj povzročijo, ne pa tudi odgovarjajo. Na preprostem primeru oseba, ki meče bejzbolsko žogo ob upoštevanju razumnih varnostnih ukrepov, ne bi mogla predvideti, da bi majhen otrok pritekel na igrišče in se poškodoval. V tem primeru bi poškodbo povzročila oseba, ki je metala baseball, vendar ta oseba ne bi odgovarjala, saj posledica meta ni bila predvidljiva.
Pri ocenjevanju vzročne zveze ljudje gledajo, ali je obtoženec v določenem dejanju sodeloval v stanju duha, kar kaže na zavedanje posledic tega dejanja. Nekdo, ki na primer vrže bejzbolsko žogo v hišo, bi bil na primer odgovoren za razbito okno, saj je razbito okno razumno predvidljiv izid, če se projektil vrže v strukturo. Eden od načinov gledanja na to je tako imenovani test »ampak za«, kjer ljudi prosijo, da razmislijo, ali bi se škoda zgodila, če se obtoženec ne bi ukvarjal z dejavnostjo.
Vzročna zveza lahko sledi dolgi in zapleteni verigi, pri določanju odgovornosti pa ljudje ne gledajo le na neposredni vzrok, temveč tudi na korake, ki so v verigi dlje. Pri razmišljanju o vzročni zvezi in razvoju pravnega primera je potrebna skrbna ocena okoliščin in stanja duha vpletenih strank. V zakonu se pri ocenjevanju vprašanj odgovornosti upošteva zmožnost posameznika, da deluje po lastni moči v različnih situacijah.
Večina pravnih sistemov ima vzpostavljene teste za pomoč ljudem pri ugotavljanju vzročne zveze in argumentiranju svojih primerov na sodišču. Ti sistemi temeljijo na pravni znanosti, pa tudi na neki zdravi pameti v smislu sposobnosti vrednotenja dejavnosti in njihovih predvidenih rezultatov. Pri obravnavanju primera na sodišču lahko ljudje zaslišijo vpletene stranke in priče, da ugotovijo, ali so ljudje razumeli njihova dejanja in razumeli morebitni učinek teh dejanj.