Zaupnost zaposlenih je izraz, ki se uporablja za opis pogodbe, ki obstaja med delodajalcem in zaposlenim. Ta pogodba se nanaša na znanje ali informacije, ki so zaupane zaposlenemu v okviru njegovih nalog, ali katere koli druge lastniške podatke, s katerimi se zaposleni sreča, ko dela pri določenem delodajalcu. S to vrsto zaveze se zaposleni strinja, da ne bo delil ali razpravljal o kakršni koli vrsti podatkov, ki se štejejo za lastniške, z nikomer zunaj podjetja brez izrecnega dovoljenja pooblaščenih uradnikov podjetja za to. Izraz se uporablja tudi za opis podobne pogodbe, v kateri se zaposleni strinja, da ne bo delil informacij o plači ali ugodnostih z drugimi zaposlenimi.
Ni nenavadno, da je besedilo, ki opisuje pogoje zaupnosti zaposlenega, vključeno v pogodbo o zaposlitvi, ki je predstavljena ob zaposlitvi posameznika. Pogosto je natančno besedišče strukturirano tako, da je v skladu z vsemi zakoni ali predpisi, ki urejajo uporabo lastniškega znanja, pridobljenega med zaposlitvijo. To vključuje, vendar ni omejeno na podatke, kot so seznami strank, finančni podatki, pridobljeni iz računovodskih evidenc podjetja, vse informacije o obstoječih ali nerešenih patentih, ki jih ima delodajalec, ali kateri koli drugi podatki, ki jih delodajalec šteje za lastniške informacije.
Neupoštevanje zaupnosti zaposlenih lahko pogosto povzroči odpoved delovnega razmerja. V primerih, ko se lastniške informacije prodajajo ali kako drugače posredujejo konkurentom, ima delodajalec pogosto možnost, da sproži pravni postopek proti nekdanjemu zaposlenemu. To še posebej velja, če lahko delodajalec predloži dokaze, da je utrpel finančno izgubo zaradi kršenja zaupanja s strani nekdanjega delavca.
Druga vrsta zaupnosti zaposlenih je povezana s pogodbo med delodajalcem in zaposlenim, da ne bo razkrila osebnih podatkov, ki jih najdemo v kadrovski evidenci zaposlenega. To vključuje podatke, kot so zdravstveni podatki, rezultati preiskav kazenskega ozadja ali celo informacije o plačah, plači ali ugodnostih, ki so bile razširjene na zaposlenega. S to vrsto pogodbe o zaupnosti se obe stranki strinjata, da teh podatkov ne bosta razkrili drugim v strukturi podjetja brez pridobitve izrecnega soglasja druge stranke. To pomeni, da zaposleni ne razpravljajo o svoji trenutni plači ali višini plače ali o tem, kolikšen del provizije ali bonusa so bili zagotovljeni, razen če delodajalec ugotovi, da je razkritje teh informacij dovoljeno. V primeru, da kateri koli stranki naloži sodišče, naj razkrije lastniške podatke v okviru kazenske preiskave, ki je v teku, ali kot pričanje na sodni obravnavi, se zaupnost zaposlenih ne šteje za kršeno in ni mogoče sprejeti nobene vrste kazenskih ukrepov, saj posledica tega, da se stranka podredi direktivi sodišča.