Mediacija za osebne poškodbe je mediacija, ki se zgodi pred tožbo za osebno poškodbo, ki gre na sodišče. Posredovanje pri telesnih poškodbah lahko zahteva sodišče, preden mu dovoli vložitev tožbe, ali pa ga lahko spodbudite pri pogajanjih z zavarovalnico. Čeprav se lahko od tožnika in tožene stranke zahteva, da se udeležita mediacije v sporu o telesni poškodbi, nobena stranka ni zavezana k dogovoru; če pa se strinjajo, bo mediacija postala zavezujoča.
Kadar je oseba poškodovana zaradi malomarnosti, malomarnosti ali nezakonitega ravnanja nekoga drugega, ima pravico vložiti tožbo za telesno poškodbo zoper osebo ali osebe, ki so ji povzročile poškodbo. Tožnik pogosto vloži to tožbo proti zavarovalnici osebe, ki je povzročila poškodbo, vendar ne vedno. Tožba, imenovana odškodninska tožba, se vloži na civilnem sodišču.
Ko tožnik vloži spise na sodišču, se zadeva določi za sojenje. Kljub temu, da lahko vse tožbe za telesne poškodbe preidejo na sojenje in jih reši sodnik ali porota, se veliko teh primerov reši izvensodno. Zadeve se pogosto rešujejo, ker niti tožnik niti tožena stranka ne želita tvegati, da bi šli na sojenje in da bi o njihovi odškodnini odločala porota. Namesto tega je običajno, da se obe stranki pogajata o sporazumu, v katerem tožena stranka tožniku plača denarni znesek, tožnik pa se strinja, da se odpove svoji pravici do tožbe.
Mediacija v primeru telesnih poškodb je vrsta formaliziranega pogajanja, pri katerem pooblaščeni mediator nadzira pogajanja med tožnikom in osebo ali strankami, ki jih toži. Ta mediator je lahko imenovan na sodišču ali pa je lahko oseba, ki pogosto sodeluje z zavarovalnicami. Pogosto so poklicni mediatorji, ki nadzorujejo mediacijo pri telesnih poškodbah, licencirani odvetniki ali arbitri. Vendar to ni pogoj in posebne kvalifikacije, da postanete poklicni mediator, se razlikujejo glede na jurisdikcijo in situacijo.
Mediator, ne glede na njegove kvalifikacije ali licenco, želi pomagati strankam, ki so na nasprotnih mestih tožbe, da se dogovorijo. Pri mediaciji o telesni poškodbi mediator skuša omogočiti obojestransko sprejemljiv kompromis, pri katerem se toženec strinja, da bo tožnik na nek način odškodoval, in pri katerem se tožeča stranka strinja, da to odškodnino sprejme.
Mediatorji pri mediaciji za telesne poškodbe lahko poskušajo olajšati ta sporazum na več načinov. Spodbujajo lahko aktivno poslušanje, pri katerem obe strani predstavita najmočnejše točke svojih primerov in pri čemer obe navedeta svoje zahteve. Strankam lahko pomagajo tudi pri iskanju načinov za komunikacijo z drugimi tehnikami mediacije.
Ko se stranke podredijo mediaciji, sodelujejo z mediatorjem in med seboj. Nobena od strank ni zavezana k strinjanju in vsaka stranka lahko kadar koli odstopi od mediacije za osebne poškodbe. Ko se strinjajo in podpišejo uradni sporazum, jih zavezuje ta pravni dokument, s katerim so se strinjali v mediaciji.