Odvetnik obdolženca, bodisi v kazenskih ali civilnih zadevah, zastopa in brani stranko na najboljši možni način. To bi lahko pomenilo dvom o strankini krivdi ali civilni odgovornosti, kar vključuje bodisi zmanjševanje primera tožilstva ali tožnika in/ali iskanje in predložitev dokazov o strankini nedolžnosti. Takšno delo lahko vključuje tudi pogajanja z opozicijo za znižanje stroškov, svetovanje strankam o tem, kakšno tožbo naj vložijo, in priporočila glede strankine pravne izbire. V vsakem sodnem postopku ali pogajanjih s tožnikovim odvetnikom ali tožilci mora odvetnik tožene stranke stranki razložiti postopke in ji ponuditi celotno paleto izbir.
Odvetnik obdolženca najprej pregleda primere in komunicira s strankami. Po predhodnem pregledu odvetniki pogosto dajejo priporočila o tem, katera dejanja so po njihovem mnenju v najboljšem interesu stranke, na primer, ali naj se poravnajo ali nadaljujejo sojenje. Strankam ni treba slediti nasvetom odvetnika, pristojni zagovornik pa predstavi vse možnosti, običajno z najboljšim ugibanjem rezultatov različnih poti. Konec koncev, ker je odvetnik zastopnik stranke, mora upoštevati želje stranke, kako naprej.
Izbira stranke v postopku pomeni, da ima lahko odvetnik tožene stranke več različnih delovnih mest. Pogajanje z opozicijo bi lahko rešilo primer ali pa bi se odvetnik lahko pripravil na spretno obrambo na sojenju. Odvetniki niso poročeni z enim ali drugim scenarijem. Če odvetniki tožilstva ne želijo popustiti pri reševanju zadeve, se lahko odvetnik obdolženca vedno zateče k sojenju. Po drugi strani pa lahko obe strani kadar koli med sojenjem, preden je izrečena sodba, skleneta dogovor.
Če je izbrana obramba na sojenju, odvetnik obdolženca pregleda dokaze, ki jih je zbrala nasprotna stran, in išče načine, kako dokazati, da so ti dokazi neustrezen dokaz kaznivega vedenja ali civilne kršitve. V kazenskih sojenjih obtoženemu ni treba dokazovati nedolžnosti, vendar mora spretna obramba ustvariti utemeljen dvom o krivdi. Civilni odvetniki so glede tega bolj izpodbijani, ker je prag za »dokaz« krivde nižji, za ugodne sodbe tožnikov pa ni nujno potrebno soglasno glasovanje. V obeh primerih odvetnik brani stranko na več načinov – tako, da poišče ali zagotovi priče ali izvedensko pričanje, ki vzbuja dvom, ali če je mogoče, najde dokaze, ki dokazujejo nedolžnost.
Na sodišču odvetnik zasliši priče nasprotne strani in jih skuša diskreditirati. Predstavi tudi priče in jih zasliši, da ustvari dvom. Odvetniki dodatno raziskujejo pravo, ki se nanaša na zadevo, in ugovarjajo postopkom, ki se zdijo v nasprotju z zakonom ali v nemilosti stranke, ter vložijo vse potrebne predloge. Med sojenjem se nadaljuje stik s strankami in ocena prednosti primera.
Odvetnik obdolženca lahko še vedno zastopa stranke po končanem sojenju v zadevah, kot je izrek kazni. Prav tako bi lahko znova pogajali o poravnavi v civilnih zadevah ali bi lahko vložili predloge za pritožbo ali razveljavitev sodb. Stalno delo tega odvetnika je običajno odvisno od izida primera in se lahko razlikuje.