Bogkletstvo je dejanje neupoštevanja spoštovanja vere ali nespoštovanja najemnikov, običajev ali predmetov, ki so osrednji ali spremljajoči za to religijo. Vsaka večja religija v zgodovini je imela neko obliko prepovedi očitnega in eksplicitnega bogokletstva. Sam izraz se pojavlja v biblijskem evangeliju po Marku, verz 3:29 in dobesedno pomeni »laži o Božji resnici«. Medtem ko je bila skoraj vsaka večja religija nasprotna dejanjem krivoverstva, brezbožnosti in odpadništva, je bila judovsko-krščanska tradicija v preteklosti prevladujoča sila v boju proti takim dejanjem. Vendar pa bogokletstvo v sodobnem smislu ni več omejeno na verski kontekst, saj je zdaj izraz, ki se nanaša na vsako nespoštovanje, ki je v nasprotju s prevladujočo konvencionalno modrostjo.
V človeški zgodovini so številne religije uvedle zakone proti bogokletnim dejanjem, da bi se borile proti grožnji, ki izhaja iz erozije javnega prepričanja. Danes obstajajo številne države, ki imajo zakone o bogokletstvu, ki izrecno kaznujejo dejanja odpadništva, krivoverstva in brezbožnosti proti določeni veri ali veri na splošno. Te vrste zakonov o bogokletstvu so najbolj opazne v državah, ki imajo uradne religije, ki jih sponzorira država, ali v državah, ki jih upravljajo teokratske vlade. Nekatere države dovolijo žrtvam bogokletja, da povrnejo škodo – tako kompenzacijsko kot tudi kazensko – tako, da nekatere oblike bogokletnih dejanj označijo kot »sovražni govor«.
Številni verski redovi in sekte so javno objavili dejanja odpadništva, krivoverstva in svetništva, ki se kaznujejo z usmrtitvijo. V Levitiku v Bibliji se takšna dejanja zoper judovstvo štejejo za smrtno kaznovane – pogosto brez sojenja – in so med najvišjimi možnimi kaznivimi dejanji zoper judovsko vero. Prav tako je bilo bogokletstvo nekaterih vidikov krščanske vere kaznovano s smrtjo, mučenjem in v blažjih primerih z iztrebljanjem kršitelja. V Svetem pismu se vsako bogokletstvo zoper Boga ali Svetega Duha šteje za »večni greh« in je onkraj odrešitve ali odveze. V nekaterih katoliških interpretacijah pa sta dejanja odpadništva in brezbožnosti odpustljiva, če storilec sledi predpisani pokori in dejanjem kesanja za odpuščanje.
Kljub tradicionalni uporabi v zadevah verskega odpadništva ali herezije je izraz bogokletstvo precej razširjen tudi v posvetnih zadevah. Izraz se uporablja v številnih pogovornih oblikah za predstavitev intelektualnega ali duhovnega nespoštovanja prevladujočih družbenih, političnih ali kulturnih navad določene družbe. Mnogi strokovnjaki in kulturni opazovalci uporabljajo nasprotujoča si stališča, ki se drgnejo ob prevladujoče zrno družb, v katerih živijo. To nespoštovanje je pogosto izraženo v satiri ali politično nekorektnih sporočilih o številnih temah in je lahko ironično vir priljubljenosti in uspeha.