Obrekovanje delodajalca se običajno nanaša na neko vrsto obrekovanja značaja, ki se pojavi na delovnem mestu in vključuje zaposlenega in delodajalca, za katerega dela. Ta vrsta obrekovanja se lahko pojavi v obe smeri in lahko vključuje delodajalca, ki namesto tega obrekuje ali obrekuje delodajalca. Obrekovanje te vrste je lahko precej težko dokazati in običajno zahteva, da je bila podana v pisni obliki s pisno izjavo, uporabljeno kot dokaz, ali pričanjem nekoga, ki je neposredno slišal obrekovalno izjavo. Obrekovanje delodajalca je običajno civilna zadeva in če se dokaže, lahko pogosto vodi do glob, odpovedi in drugih dejanj.
Izraz »obrekovanje delodajalca« ne pomeni nujno smeri obrekovanja in se lahko pojavi od delodajalca ali proti njemu. Ko prihaja od delodajalca, se izjava lahko poda drugim zaposlenim ali osebam zunaj podjetja, kar običajno predstavlja močnejši primer obrekovanja. V drugem primeru lahko zaposleni poda obrekovalne trditve drugim sodelavcem, vodjem nad delodajalcem ali celo na javnih forumih, kot je internet. Vsaka vrsta obrekovanja delodajalca je lahko zelo škodljiva in lahko povzroči hude posledice.
Obrekovanje delodajalca se običajno pojavi v eni od dveh glavnih oblik: obrekovanje ali klevetanje. Obrekovanje je vrsta obrekovanja, ki je govorjena in prehodna, medtem ko se kleveta pojavlja v pisni ali trajnejši obliki. Da bi dokazala, da je prišlo do obrekovanja delodajalca, mora biti obrekovana stranka sposobna dokazati, da je druga oseba dala zadevno izjavo. Prav tako mora tožnik praviloma dokazati, da je neresnična ali kakor koli škodljiva za delovno okolje osebe.
Na primer, delodajalec, ki zahteva odškodnino zoper zaposlenega zaradi trditve, da ga je delodajalec spolno nadlegoval, mora biti sposoben dokazati, da je tožena stranka dala izjavo in da to ni res. Po drugi strani pa bi delodajalca, ki drugim zaposlenim razkrije, da ima sodelavec virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV), lahko tožili zaradi obrekovanja, tudi če je res. Ker je bila izjava podana na način, ki je škodljiv za delovno okolje osebe, je lahko resnična, a kljub temu učinkovito obrekuje značaj tožnika.
Obrekovanje delodajalca je pogosto najlažje dokazati, če je bila izjava dana nekomu zunaj podjetja, zlasti v primerih zoper menedžerja ali delodajalca. Običajno so potrebni pisni dokazi o obrekovanju ali pričanje nekoga, ki je neposredno slišal, da je oseba podala obrekljivo izjavo. Če se obrekovanje delodajalca dokaže v civilni zadevi, bo tožena stranka običajno prisiljena tožniku plačati odškodnino in kazensko odškodnino, zaradi takega incidenta pa je lahko tudi odpoved v podjetju. Če oseba vloži tožbo za obrekovanje proti svojemu delodajalcu in ta ni dokazana, se lahko sooči z obsojanjem znotraj podjetja, vključno s prekinitvijo delovnega razmerja zaradi neposlušnosti.