Zadeva o sporih majhne vrednosti je postopek za reševanje spora na sodišču brez potrebe po odvetnikih. Ko se zadeva obravnava na sodišču za spore majhne vrednosti, običajno spor reši sodnik takoj. Vpleteni spori so najverjetneje denarni, znesek pa je običajno pod 5,000 ameriških dolarjev (USD). Kot v večini pravnih primerov, obstaja veliko pravil in predpisov v zvezi s tožbo majhne vrednosti.
Sodišče za spore majhne vrednosti običajno obravnava primere, ki vključujejo dolgovani denar, prometne nesreče in premoženjsko škodo. Če ste videli televizijske oddaje, kot je sodnik Judy, potem bi morali imeti dobro predstavo o sodišču za spore majhne vrednosti. Ko sodnik posluša vse dokaze, odloči o sodbi.
Oseba, ki vloži tožbo pri sodišču za spore majhne vrednosti, mora zastopati sama. Nobenemu odvetniku ni dovoljeno govoriti v imenu tožnika, osebe, ki vlaga tožbo na sodišče. Vendar ni pravil glede prejemanja nasvetov odvetnika, preden se zadeva predloži sodišču za spore majhne vrednosti.
Spori, obravnavani na sodišču za spore majhne vrednosti, se običajno obravnavajo zelo hitro. Ko je tožba vložena, se zadeva običajno obravnava v dveh mesecih. Sama sodna obravnava lahko traja le približno 15 minut. Sodnik izda sodbo ob koncu obravnave, lahko pa se sodba pošlje po pošti.
Prvi korak pri vložitvi tožbe majhne vrednosti je pisati toženi stranki s prošnjo za dogovor ali poravnavo dolgovanega denarja. Če dogovora ni mogoče doseči, je naslednji korak vložitev pritožbe pri sodišču za spore majhne vrednosti. Za vložitev tožbe bo potrebna majhna pristojbina, pa tudi strošek obveščanja tožene stranke o nameravani tožbi.
Ko zadeva pride na sodišče, mora tožnik imeti vse potrebne dokaze o zadevi. Pisma obdolžencu, vključno z izvirnimi dopisi, poslanimi s prošnjo za poravnavo, je treba predložiti sodniku. Priče lahko nastopijo tudi na sodišču majhne vrednosti. Če priča ne pride, jo je mogoče prisiliti, da pride s sodnim pozivom.
Tožnik bo imel tudi možnost, da sodniku poda kratko izjavo. To je lahko ustno ali prek pisnega dokumenta. Izjava bi morala obravnavati samo ustrezen primer. Sodnik bo med obravnavo postavljal številna vprašanja in pomembno je, da nanje odgovori v celoti.
Ko je zadeva obravnavana in izdana sodba, je zadeva končana. Če je sodnik izdal sodbo v korist toženca, se tožnik ne more pritožiti. Tožeča stranka lahko vloži predlog za ponovno obravnavo sodbe, zoper pravnomočno sodbo pa se lahko pritoži le tožena stranka.