Zbor upnikov je zakonsko obvezen korak v stečajnih primerih. Lahko se pojavi tudi kot del ukrepov za poravnavo dolgov. Postopek vključuje fizično ali virtualno srečanje vseh podjetij ali posameznikov, ki so dolžniku dali kredit, in je namenjen upnikom, da zaščitijo svoje interese v postopku.
Večina vladnih subjektov, ki so pristojni za pravne odpise dolgov, kot je stečaj, zahtevajo sestanek upnikov pred dokončno odločitvijo o primeru. Vsi upniki so obveščeni pred sejo skupščine, tako da imajo možnost pregledati zadevo, pregledati zahtevo za poravnavo ali razrešitev, ki jo je vložil dolžnik, in ugotoviti, kaj, če sploh, argumente želijo podati na seji. Upnikovi cilji v tej preiskovalni fazi so ugotoviti, ali imajo pravne podlage za boj proti predlagani odločitvi in ali je to stroškovno učinkovito.
Na primer, v Združenih državah je dolg, povezan s kreditom, ki je bil pridobljen z napačnimi informacijami, lahko izključen iz postopkov za odpis dolga. Potrošnik, ki je pridobil kreditno kartico, ker je izdajatelju kreditne kartice povedal, da je bil zaposlen, ko ni bil, bi dal napačne podatke. Nastali dolg je torej mogoče izločiti, če vloži zahtevek za stečaj in če se izdajatelj kreditne kartice odloči uveljavljati svoje pravice na skupščini upnikov. V nekaterih primerih se upnik odloči, da ne bo uveljavljal svojih pravic. To se običajno zgodi, ko so stroški potrebnih pravnih dejanj višji od zneska dolga, zmanjšanega za morebitne davčne dobropise, ki jih podjetje lahko vzame proti izgubi.
Zbor upnikov se lahko zgodi tudi kot del postopka prostovoljne poravnave dolgov. V tem primeru subjekt, običajno podjetje, specializirano za poravnavo dolgov, nastopa kot posrednik med dolžnikom in upniki. Ta subjekt poskuša doseči dogovor o poravnavi z vsemi upniki hkrati. Na splošno ima dolžnik določen skupni znesek, ki ga lahko plača, ki je manjši od vsote njegovega dolga. V tem primeru se upniki borijo za čim večji odstotek tega zneska, kot ga lahko dobijo.
Glede na pristojnost je lahko sestanek upnikov fizični dogodek, na katerem mora nastopiti predstavnik družbe upnice, ali pa virtualni dogodek, do katerega mora organ prejeti vse ugovore zoper predlagano poravnavo ali razrešitev. sodišče ali drugo posredniško telo. Če gre za fizični dogodek, se lahko pojavi upnik ali pa najame odvetnika ali drugega zastopnika, da nastopi namesto njega. Če gre za virtualni dogodek, morajo biti vsi ugovori prejeti na način, ki ga določi organ odločanja.