Blagovna znamka skupnosti, znana tudi kot blagovna znamka skupnosti ali CTM, je blagovna znamka, ki je veljavna in izvršljiva v kateri koli od držav članic Evropske unije. Vsaka država članica ima svoj urad za blagovne znamke in svoje zakone o blagovnih znamkah, lastniki blagovnih znamk pa lahko in pogosto tudi registrirajo svoje blagovne znamke pri določeni državi. Nacionalna blagovna znamka daje lastnikom blagovnih znamk izključne pravice za uporabo njihovih znamk znotraj meja določene države. Nasprotno pa blagovna znamka skupnosti ni registrirana pri nacionalnem uradu za blagovne znamke, ampak pri večjem organu za blagovne znamke Evropske unije. Blagovne znamke Skupnosti nosijo s seboj pravice do izključne uporabe v celotni uniji.
V Evropi se poslovanje pogosto izvaja prek državnih meja, blagovne znamke, ki se prodajajo v eni državi, pa običajno prodajajo tudi v drugih bližnjih. Ena od glavnih prednosti lastništva blagovne znamke je zmožnost sporočanja potrošnikom izvor blaga in storitev. Lastniki blagovnih znamk so tradicionalno morali registrirati svoje blagovne znamke pri uradih za blagovne znamke vsake evropske države, da bi lahko svojo blagovno znamko uporabljali enotno po vsej celini. Blagovna znamka skupnosti spreminja to zahtevo glede na države članice Evropske unije. Blagovne znamke Skupnosti omogočajo lastnikom blagovnih znamk, da dejansko prejmejo več nacionalnih registracij z eno samo prijavo, zato jih včasih imenujemo tudi »blagovne znamke EU«.
Blagovne znamke Skupnosti so bile odobrene z direktivo Evropske unije iz leta 1993 — ES Reg. (ES) 40/94 (1993) — prve blagovne znamke Skupnosti pa so bile izdane leta 1996. Seveda so blagovne znamke v Evropi obstajale na nacionalni ravni že mnogo let pred tem. Sama narava blagovnih znamk je ekskluzivnost, kar pomeni, da nihče ne more registrirati blagovne znamke skupnosti, če ista blagovna znamka že obstaja na nacionalni ravni. Celo ena nacionalna registracija blagovne znamke v eni državi Evropske unije lahko prepreči prijavo blagovne znamke Skupnosti za isto znamko.
Blagovne znamke Skupnosti se podeljujejo prek Urada Evropske unije za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM), katerega uradniki pred odobritvijo ali zavrnitvijo prijav upoštevajo predhodne registracije in ugovore obstoječih lastnikov blagovnih znamk. Prijave je mogoče poslati neposredno na UUNT, ki se nahaja v Španiji, ali predložiti kateremu koli nacionalnemu uradu za blagovne znamke za posredovanje UUNT. Ne glede na to, kje so vložene prijave za blagovne znamke Skupnosti, morajo slediti določenemu obrazcu, vključno s prijavami v dveh jezikih. Prvi jezik je lahko kateri koli uradni jezik Evropske unije; drugi mora biti eden od petih uradnih jezikov UUNT.
Zavrnitev s strani UUNT ne pomeni nujno, da blagovne znamke ni mogoče uporabljati v Evropski uniji. Prijava blagovne znamke Skupnosti se lahko pretvori v nacionalno prijavo blagovne znamke v kateri koli državi članici. Pretvorba zahteva, da prijavitelj vloži posamezno prijavo pri vsakem nacionalnem uradu, kjer se zahteva registracija, kar običajno vključuje plačilo ločene pristojbine za prijavo.
Če je blagovna znamka skupnosti odobrena, ima življenjsko dobo 10 let in je obnovljiva. Za registracijo ali pridobitev blagovne znamke Skupnosti ni treba, da so prijavitelji Evropejci. Številne nacionalno prepoznavne blagovne znamke, vključno s številnimi znanimi blagovnimi znamkami v ZDA in Kanadi, so dobile status blagovne znamke skupnosti.